»Termina digitalizacija in digitalna preobrazba v Sloveniji uporabljamo preveč nekritično in s tem ustvarjamo vtis, da gre za eno in isto stvar,« pravi Iztok Juvan, direktor slovenskega podjetja BE-terna. »Vendar je med obema pomembna razlika.
Digitalizacijo poznamo že dolgo in pomeni izboljšave ali nadgradnjo obstoječih procesov z uvajanjem novih tehnologij, pri digitalni preobrazbi pa gre za spremembe poslovnih modelov, poslovnih procesov, organizacijske spremembe in tudi za uvajanje nove kulture podjetja.«
Kaj so najpogostejše napake
Pri večini digitalnih preobrazb v slovenskih podjetjih se težave pojavijo že na samem začetku. Sogovornik navaja pet točk, kjer se najpogosteje zatakne:
- podjetja digitalno preobrazba pogosto jemljejo kot projekt, namesto da bi jo obravnavali kot večletno strategijo,
- finančni viri za digitalno preobrazbo so velikokrat omejeni,
- digitalno preobrazbo vodijo neustrezni kadri s pomanjkanjem digitalnih znanj, povrhu vsega pa so še nenaklonjeni spremembam,
- v podjetjih manjka gonilna sila, ki bi potiskala proces naprej – tu je zelo pomemben CDO (chief digital officer oziroma direktor za digitalizacijo), ki bi moral imeti bolj poslovno-tehnološko kot zgolj tehnološko vlogo,
- zadnja težava pa so meje med različnimi silosi v podjetju, zaradi česar so med njimi velikokrat neusklajeni cilji digitalne preobrazbe.
Podjetja sicer na začetku imajo željo po digitalni preobrazbi, a je rezultat zaradi naštetih omejitev pogosto zgolj uvedba določene tehnološke rešitve, ki na primer omogoči znižanje stroškov ali pa sprejemanje boljših odločitev in s tem več dodane vrednosti. »Če ne pride do inovacij, novih poslovnih modelov, spremenjenih procesov in kulture, ne moremo govoriti o preobrazbi,« poudarja Juvan.
In kaj če preobrazba ne uspe?
Kako se na neuspeh odzovejo zaposleni? Juvan pravi, da se v podjetjih vzpostavita vsaj dve skupini zaposlenih. Prva ves čas stremi k izboljšavam trenutnega stanja, z lahkoto sprejema novosti, je visoko prilagodljiva in se proaktivno odziva na spremembe, druga pa je do sprememb zadržana, neprilagodljiva in spremembe zavrača. Če digitalna preobrazba – ali pa tudi digitalizacija – ne doseže ciljev, je prva skupina zaposlenih razočarana nad neuspehom in lahko celo zapusti podjetje, druga pa zamahne z roko in reče »Saj smo vam povedali, da je spremembe nemogoče narediti, ker že zadnjih 10 let delamo tako«.
»Oboje je slabo,« pravi Juvan in dodaja, da je bila napaka narejena že na začetku, ko vodstvo z zaposlenimi ni uskladilo vizije in predstavilo strateškega načrta preobrazbe.
Najprej vizija, potem tehnologija
Digitalna preobrazba se namreč ne začne s tehnologijo, ampak z vzpostavitvijo vizije za naslednjih tri do pet let. Tehnologija s svojimi orodji zgolj omogoči pot do tja. Zato je končni izid bolj odvisen od drugih dejavnikov, kot so:
- inovativen poslovni model,
- dober načrt komunikacije z zaposlenimi,
- dober načrt upravljanja s spremembami,
- gradnja nove kulture,
- upravljanje s programom (ali projekti) preobrazbe,
- podpora in aktivna vključenost najvišjega vodstva,
- pravilna umestitev tehnologije z razumevanjem kompleksnosti.
Pozablja se na inovativnost in uporabniško izkušnjo
»Ko se pogovarjamo z našimi naročniki, ugotavljamo, da je večina ciljev preobrazbe povezanih s povečanjem učinkovitosti, pogosto pa tudi s poslovnim odločanjem. Na inovativnosti je poudarek bistveno manjši, pa tudi uporabniška izkušnja po mojem občutku ni dovolj poudarjena,« pravi Juvan.
Kot dodaja, je pri nas glavna težava, da ni dovolj zavedanja o pomembnosti preobrazbe. »Tukaj smo v primerjavi s svetom zadaj. Po drugi strani pa digitalizacija v podjetjih sorazmerno dobro napreduje, saj je vedno več vprašanj, povezanih z avtomatizacijo, algoritmi strojnega učenja za napovedovanje.«
Tudi podjetja, ki so v preteklosti zgolj uvajala poslovne rešitve, gredo skozi proces preobrazbe. »Vzpostavitev določene tehnične rešitve ni več dovolj. Naročniki pričakujejo vedno več svetovanja glede uvajanja novih poslovnih modelov, najboljših praks v določeni industriji in podobno,« pravi Juvan. »Prav zato našim naročnikom najprej pomagamo začrtati novo smer, šele nato pa se na podlagi idej lotimo arhitekture sistema in iskanja ustreznih tehničnih rešitev.«
