Generalštab ukrajinskih oboroženih sil je danes opozoril, da ruske sile napredujejo v smeri Vozdviženka - Roti. Gre za kraja, ki se nahajata le 10 kilometrov jugozahodno od Bahmuta. Od tam pa bi Moskva lahko s težko artilerijo obstreljevala cesto od Bahmuta do Severodonecka.
Spopadi v Severodonecku in okolici trenutno potekajo brez večjih sprememb, ukrajinske sile pa po besedah predsednika Volodimirja Zelenskega kljub intenzivnim uličnim bojem še vedno nadzorujejo del mesta. V četrtkovem večernem video nagovoru je dejal, da je Kijev v procesu osvobajanja dežele dosegel znaten napredek v Zaporožju in Harkovu in da se ukrajinske v ključnih mestih v Donbasu »še držijo«.
Severodoneck je eno od zadnjih mest, ki Rusiji preprečuje nadzor nad pokrajino Donbas na vzhodu Ukrajine. Nadzor pokrajine bi Rusiji omogočil vzpostavitev kopenskega mostu do polotoka Krim, ki si ga je Moskva priključila že leta 2014. Prav tako je ukrajinski generalštab opozoril, da Moskva kopiči sile in se pripravlja na novo ofenzivo v smeri mesta Slovjansk.
V zadnjih 24 urah naj bi ukrajinskim silam uspelo odbiti sedem napadov v regijah Doneck in Lugansk ter uničiti več tankov in oklepnih vozil. Prav tako pa so danes ukrajinska letala izvedla vrsto napadov na sovražnikove baze in skladišča vojaške opreme v petih krajih v regiji Herson, je sporočilo obrambno ministrstvo.
Ruske oblasti so v okupiranem Hersonu že predlagale izvedbo referenduma o priključitvi k Rusiji. Pred tem pa so napovedale še uvedbo ruske valute, rublja.
Ubitih naj bi bilo več kot 500 ukrajinskih vojakov
Rusija je sicer danes zatrdila, da so njene sile ponoči napadle letališče in tovarno tankov na vzhodu Ukrajine. Po besedah tiskovnega predstavnika ruskega obrambnega ministrstva Igorja Konašenkova ja bila na letališču Dnipro »z visoko natančnimi raketami zemlja-zrak uničena letalska tehnologija ukrajinskih oboroženih sil, na območju Harkova pa proizvodne zmogljivosti za popravilo vojaške tehnologije«.
Na bojišču je bilo v ruskih zračnih, raketnih in topniških napadih ubitih več kot 500 ukrajinskih vojakov, onesposobljenih je bilo 13 oklepnikov, devet topniških izstrelkov, šest raketometov in 16 vojaških vozil, uničenih pa je bilo tudi 16 skladišč streliva. Konašenkov je poročal tudi o sestrelitvi dveh lovskih letal in petih brezpilotnih letal. Teh informacij po poročanju dpa sicer ni bilo mogoče neodvisno preveriti.
ZN zaskrbljeni zaradi smrtne obsodbe tujih borcev v Donecku
Združeni narodi so danes izrazili zaskrbljenost zaradi obsodbe na smrt dveh Britancev in enega državljana Maroka, ki so se kot tuji borci borili na strani Ukrajine v Mariupolju. Prav tako so pozvali, da se vsem priprtim borcem zagotovi mednarodna zaščita in obravnava v skladu z ženevskimi konvencijami, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Od leta 2015 opažamo, da tako imenovani sodni sistem v samooklicanih proruskih republikah ne izpolnjuje temeljnih jamstev poštenega sojenja, kot so javna obravnava, neodvisnost in nepristranskost sodišč ter pravica, da te nihče ne prisili v pričanje. Takšna sojenja vojnim ujetnikom pomenijo vojni zločin,« je dejala tiskovna predstavnica visokega komisarja ZN za človekove pravice Ravina Shamdasani. Tudi tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN Stephane Dujarric je dejal, da ZN nasprotujejo smrtni kazni in pozval, da se vsem priprtim borcem zagotovi mednarodna zaščita in obravnava v skladu z ženevskimi konvencijami.
Ukrajinske oblasti so medtem že sporočile, da preiskujejo okoliščine, v katerih je prorusko vrhovno sodišče samooklicane Ljudske republike Doneck (LRD) na smrt obsodilo tri osebe. Hkrati je glavna ukrajinska tožilka Irina Venediktova pozno v četrtek obsodbe označila za »kršitev in posmeh mednarodnemu pravu«.
Borvi bi bili lahko izpuščeni v okviru izmenjave zapornikov med Ukrajino in Rusijo
Britanska zunanja ministrica Liz Truss v zvezi s obsodbami ruskega veleposlanika v Londonu za zdaj še ni poklicala na zagovor. Mnogi se sicer bojijo, da če bo Velika Britanija obsodbe obravnavala kot dvostranski spor z Rusijo, bi to lahko spodbudilo lažne trditve, da sta Britanca plačanca in ne britanska državljana, ki živita v Ukrajini in že več let služita v njenih oboroženih silah. Prav tako se britanska zunanja ministrica ne bo mogla uradno pogajati z oblastmi v Donecku, ker Velika Britanija ne priznava LRD kot samostojne države. Za zdaj je morda najboljša možnost upanje na to, da bodo borci izpuščeni v okviru izmenjave zapornikov med Ukrajino in Rusijo.
Na obsodbe sta se medtem odzvali tudi družini dveh obsojenih Britancev in opozorili, da oba nujno potrebujeta zdravniško pomoč in neodvisno pravno svetovanje pri pripravi pritožbe, poroča BBC. Britanska državljana Aiden Aslin in Shaun Pinner ter Maročan Saaudun Brahim so proruske sile zajele tekom vojne v Ukrajini, separatistične oblasti v vzhodni regiji Doneck pa so jih obsodile na smrt zaradi poskusa strmoglavljenja vlade.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem že potrdil, da je bila smrtna obsodba izrečena na podlagi zakonov LRD, saj naj bi bila kazniva dejanja storjena na »njenem ozemlju«. Vrhovno sodišče LRD pa je sporočilo, da so pričanja vseh treh moških dokazala, da so delovali kot ukrajinski plačanci. Obsojenci imajo pravico do pomilostitve, na odločitev sodišča pa se lahko pritožijo v enem mesecu, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
Rusija, ki pogosto obsoja prisotnost plačancev na strani ukrajinskih sil, je ta teden zatrdila, da je od začetka invazije 24. februarja ubila »na stotine« tujih borcev. Natančno število tujih borcev v Ukrajini sicer ni znano, v začetku marca pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski izjavil, da njihovo število znaša 16.000.
Francija namerava Ukrajini zagotoviti dodatno težko orožje
Francoski predsednik Emmanuel Macron se je zavzel, da bo Francija Ukrajini po potrebi dobavila dodatno težko orožje za obrambo pred rusko agresijo. Ukrajina je sicer že izčrpala orožje sovjetske in ruske izdelave in je sedaj pri obrambi pred ruskimi silami popolnoma odvisna od orožja zahodnih zaveznikov, poudarjajo ameriški vojaški viri.
Macron je v telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ponovno poudaril, da Francija stoji ob strani Ukrajine. Osrednja tema pogovorov so bile potrebe Kijeva glede vojaške opreme, politične podpore, zlasti glede prošnje Ukrajine za članstvo v Evropski uniji, ter humanitarne pomoči, so v četrtek sporočili iz Elizejske palače.
Francija je Ukrajini že dobavila 155-milimetrske havbice cezar in ukrajinske vojake izurila za njihovo uporabo. S tovrstnimi havbicami lahko sedaj ukrajinske sile zadenejo cilje, oddaljene do 40 kilometrov. Prav tako pa so Kijevu že poslali protitankovski raketni sistemi milan, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Tudi zunanja ministrica Catherine Colonna je ob obisku v Kijevu konec maja zagotovila, da se bo Francija na zahtevo Ukrajine po težjem orožju »konkretno odzvala«.
Ukrajina izčrpala orožje sovjetske in ruske izdelave
Medtem pa so ameriški vojaški viri opozorili, da je Ukrajina izčrpala orožje sovjetske in ruske izdelave in je sedaj pri obrambi pred rusko agresijo popolnoma odvisna od orožja njenih zahodnih zaveznikov. Ukrajinska vojska in njena obrambna industrija, ki je bila nekoč del Sovjetske zveze, sta namreč bili zgrajeni na podlagi sovjetske in ruske standardne opreme, malega orožja, tankov, havbic in drugega orožja. Ta ukrajinska oprema sovjetske izdelave pa je že v celoti porabljena oz. je bila uničena v spopadih.
Na začetku vojne je bil Zahod sicer previden pri dobavi orožja Kijevu, saj ga je skrbelo, da bi s tem tvegal konflikt med Natom in Rusijo. Prav tako pa si niso želeli, da bi njihova napredna oborožitvena tehnologija prišla v roke Rusije. Namesto lastnega orožja so tako Ukrajini sprva ponujali svoje zaloge opreme po ruskih oz. sovjetskih standardih. Tega orožja zdaj ni več, ukrajinske sile pa morajo pogosto uporabljati orožje, ki jim ni poznano in ki je izdelano po zahodnih specifikacijah.
Zahodni zavezniki sedaj Ukrajini pošiljajo naprednejše orožje, pri tem pa ameriški vojaški viri opozarjajo, da če se zdi, da orožje prihaja počasi, je to predvsem zato, ker se zavezniki želijo prepričati, da ga bodo ukrajinske sile lahko stalno in varno sprejemale. Takšen tempo omejuje tveganje, da bi bilo shranjeno orožje uničeno zaradi ruskega obstreljevanja znotraj Ukrajine.
Zelenski pozval EU k pospešeni podelitvi statusa kandidatke Ukrajini
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je danes zavzel za pospešen vstop Ukrajine v EU in slednjo pozval, naj ne dovoli, da njegova domovina ostane v »sivi coni« med Rusijo in EU. Voditelji EU naj bi se namreč o podelitvi statusa kandidatke Ukrajini odločili konec junija, poročajo tuje tiskovne agencije.
»V prihodnjih tednih bi lahko Evropska unija naredila zgodovinski korak, ki bo dokazal, da besede o pripadnosti ukrajinskega naroda evropski družini niso prazne,« je prek video sporočila na mednarodni konferenci o demokraciji v Koebenhavnu dejal ukrajinski predsednik in države EU pozval k odpravi »sive cone«, v kateri utegne obstati njegova domovina.
Evropska komisija naj bi svoje mnenje o prošnji Zelenskega podala v prihodnjih dneh, še preden se bodo voditelji EU na vrhu 23. in 24. junija odločili, ali bodo Ukrajini podelili uradni status kandidatke, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Če ankete kažejo, da 71 odstotkov Evropejcev meni, da je Ukrajina del evropske družine, zakaj potem še vedno obstajajo politični skeptiki, ki nam ne dovolijo vstopa v EU,« je še dejal Zelenski in ob tem požel velik aplavz.
Ukrajinski predsednik je na zbrane naslovil tudi vprašanje, zakaj še vedno obstajajo ljudje, ki se pri prekinitvi kakršnihkoli odnosov z Rusijo obotavljajo, ko pa ta država »cinično krši vse bistvene dokumente mednarodnega prava«.
Članice EU so sicer glede ukrajinske prošnje za članstvo razdeljene, glede oblikovanja skupnega stališča pa potekajo številni pogovori in razprave. Predvsem vzhodnoevropske države podpirajo članstvo Ukrajine, medtem ko so nekatere druge, denimo Nizozemska in Danska, bolj skeptične in se bojijo, da Ukrajina na članstvo v EU ni pripravljena.
Če bo Ukrajina dobila status kandidatke, se bo zanjo začel proces pogajanj in uvajanja morebitnih reform, ki lahko traja več let ali celo več desetletij, preden bo postala polnopravna članica EU. Več držav članic je namreč v preteklosti omajalo upanje Kijeva na pospešen proces, še navaja AFP.
Velika Britanija svari pred izbruhom kolere v Ukrajini
Britanske oblasti so zaradi težkih humanitarnih razmer na ozemljih v Ukrajini, ki jih nadzirajo ruske sile, opozorile na možnost širjenja smrtonosnih bolezni. V mestu Herson je verjetno že prišlo do kritičnega pomanjkanja zdravil, pristaniškemu mestu Mariupolj pa grozi izbruh kolere, je danes sporočilo britansko obrambno ministrstvo.
Rusija ima težave pri zagotavljanju osnovnih javnih storitev prebivalstvu na ozemljih, ki jih je zasedla, je zapisano v poročilu britanskega obrambnega ministrstva, ki opozarja, da je med drugim omejen tudi dostop do čiste pitne vode, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zdravstvena oskrba v mestu Mariupolj naj bi bila že na robu propada, velik izbruh kolere pa bi lahko razmere le še poslabšal. O posameznih primerih kolere so sicer v mestu poročali že maja. Tudi namestnik župana Mariupolja Sergej Orlov je opozoril, da se zdravstvene razmere v okupiranem mestu slabšajo. 100.000 prebivalcev, ki so še vedno v mestu, je izpostavljenih vse večjemu tveganju za bolezni, vključno s kolero, poroča BBC.
»Menim, da je ob vseh teh razmerah, nedelujočem sanitarnem sistemu, številnih truplih, ki žal ležijo v ruševinah, in pomanjkanju zdravstvene pomoči v mestu trenutno to povsem mogoče« je dejal Orlov. Dodal je še, da Rusija blokira vsa prizadevanja ukrajinske uprave, da bi prišli do humanitarne pomoči in da v mestu trenutno ne deluje nobena humanitarna organizacija.
»Naši državljani sicer od ruskih okupatorjev dobijo nekaj humanitarne pomoči, vendar je ta po naši oceni premajhna. Gre za desetino potrebne količine hrane in vode,« je poudaril. Ukrajina je že leta 1995 doživela hudo epidemijo kolere, od takrat pa so se občasno pojavljali manjši izbruhi, zlasti v jugovzhodni regiji okoli Mariupolja ob Azovskem morju.
