Golobova koalicija je v letu dni uresničila samo enega od svojih ključnih ciljev mandata. To je prevzem RTV Slovenija, ki bo sedaj volivce prepričevala, da vlada niti s tem problemom niti z drugimi nima nič. V vladi so srečni in nasmejani.
Medletna rast cen življenjskih potrebščin je bila maja 8,4-odstotna, tolikšna je bila stopnja inflacije, cene hrane pa so se povišale za skoraj 15 odstotkov. Inflacija v Sloveniji je še vedno bistveno višja od inflacije v državah z evrom. Preobrat se je začel lani kmalu po nastopu vlade Roberta Goloba. V času prejšnje, Janševe, vlade je bila inflacija v Sloveniji nižja kot v evroobmočju.
226 milijonov evrov primanjkljaja
V prvih petih mesecih letošnjega leta je državni proračun dosegel primanjkljaj v višini 226 milijonov evrov, kar je več kot v istem obdobju lani. Skupni primanjkljaj je bil večji za 209 milijonov evrov, medtem ko je bil “očiščeni” presežek (brez interventnih ukrepov) manjši za 293 milijonov evrov. Upad “očiščenega” presežka pa je predvsem posledica nižje rasti prihodkov v primerjavi z istim obdobjem lani, in to predvsem zaradi nižjih dohodkov od davka na dohodek pravnih oseb in višje rasti stroškov dela. Na to je v svojem poslanskem vprašanju vladi opozorila tudi Anja Bah Žibert in dodala: “To kaže, da vlada kljub obljubam ne zmanjšuje primanjkljaja državnega proračuna, temveč se je ta v prvih petih mesecih leta 2023 povečal.”
Bah Žibertova je bila kritična tudi do Tanje Fajon, ministrice za zunanje zadeve in podpredsednice vlade, ki je v oddaji Tarča na prvem programu Televizije Slovenija 1. junija izjavila, “da imamo rekordno rast”. Dejstvo pa je, da je imela Slovenija leta 2022 5,4-odstotno gospodarsko rast, pri čemer je bila ta izrazitejša v lanski prvi polovici leta, ko vlada Roberta Goloba še ni nastopila svojega mandata. Leta 2021, ko je vlado vodil Janez Janša, je bila gospodarska rast kar 8,2-odstotna. Leta 2023 Banka Slovenije Sloveniji napoveduje samo 0,8-odstotno gospodarsko rast, Evropska komisija pa 1,2-odstotno. Kazalnik gospodarske rasti, ki je hkrati tudi bruto domači proizvod (BDP), se je v obdobju vlade Roberta Goloba neverjetno poslabšal in še slabše kaže.
Manj zanimivi za tuje naložbe
V zadnjih dneh se je tudi razkrilo, da je Slovenija letos manj zanimiva za tuje naložbe kot lani. Kar četrtina nemških podjetij ne bi več investirala v Sloveniji. Leto prej (leta 2022) je bil ta delež 15-odstoten, bistveno nižji torej kot letos. Kar polovica tujih podjetij pa je nezadovoljna z delovanjem Golobove vlade. Podatke je zaznala in javnosti predstavila slovensko-nemška gospodarska zbornica. V anketi o gospodarskih in naložbenih razmerah, ki so jo izvedle nemške gospodarske zbornice v državah Srednje in Vzhodne Evrope, se je položaj Slovenije poslabšal. Zaupanje za naložbe v Sloveniji upada. Dagmar von Bohnstein, predsednica slovensko-nemške gospodarske zbornice, je dejala, da “v Sloveniji pogrešajo več odzivnosti in odprtosti za tuje naložbe. Opažajo, da pripravljenost za sodelovanje v državi upada, na pozive s pričakovanji in z željami nemških podjetij pa od države ni odziva”.
Med najbolj žgočimi tveganji v Sloveniji, ki skrbijo nemška podjetja, so cene energije, stroški dela in pomanjkanje delovne sile. Zelo jih motijo tudi dolgi postopki pridobivanja dovoljenj in neodzivnost države, da bi investitorjem stopila naproti. Nemčija je sicer z milijardo in pol tujih neposrednih investicij v Sloveniji na petem mestu, po izvozu pa na prvem. Slovenska podjetja so namreč močno odvisna od izvoza v Nemčijo. V Sloveniji aktualna koalicija podjetja pogosto vidi kot nebodijihtreba, ki da gleda samo na lasten dobiček. V zadnjem času smo bili priča celo nekaterim izjavam, ki so bile odkrito sovražne do inovativnih podjetij. Pri tem se vladna koalicija očitno ne zaveda, da je gospodarstvo edino, ki aktivno polni proračun, iz katerega jemljemo vsi.
Visoke cene in visoki davki
Visoke cene energentov, med njimi tudi pogonskih goriv, so nasploh velika rakrana slovenske stvarnosti v zadnjem letu, odkar državo vodi zdajšnja koalicija. Zdi se, da visoke cene skrbijo samo Slovensko demokratsko stranko. Ena njenih zadnjih potez je bila zahteva za sklic izredne seje državnega zbora za omilitev cen dviga cene energentov. Zahtevajo, da državni zbor po nujnem postopku obravnava spremembo zakona na področju davka na dodano vrednost (DDV) za omilitev dviga cen energentov.
Skupina poslank in poslancev s prvo podpisano Jelko Godec je 31. maja 2023 v zakonodajni postopek vložila predlog zakona, ki je po vsebini glede na visoko inflacijo in draginjo interventne narave. Gre za to, da je državni zbor 23. avgusta lani po nujnem postopku sprejel zakon o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov, ki določa, da se od 1. septembra 2022 do vključno 31. maja 2023 DDV obračunava in plačuje po nižji stopnji, in sicer 9,5 odstotka od davčne osnove.
Vlada oziroma ministrstvo za finance pa je 30. maja 2023 sporočila, da ukrepa ne namerava podaljšati, kar pomeni, da bodo od 1. junija 2023 cene elektrike, zemeljskega plina, lesa za kurjavo in daljinsko ogrevanje občutno višje, saj se bo DDV znova obračunaval po splošni stopnji (22 odstotkov) in ne več po nižji stopnji (9,5 odstotka). V SDS navajajo, da takšna odločitev vlade ne sledi potrebam državljank in državljanov ter gospodarstva, saj se zaloge lesa za kurjavo dobavljajo že v poletnih mesecih, prav tako pa so cene električne energije, ki se med drugim uporablja tudi za hlajenje, zemeljskega plina in daljinskega ogrevanja občutno previsoke.
S predlogom zakona zato predlagajo, da se DDV za dobavo električne energije, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja in lesa na kurjavo še naprej obračunava po nižji, 9,5-odstotni stopnji, in sicer do konca leta 2023. S tem bo zagotovljeno, da se cene ne bodo občutno zvišale in da gospodinjstva, državljanke in državljani ter gospodarstvo ne bodo v skrbeh pred novo kurilno sezono. Višji DDV namreč pomeni za okoli 12 odstotkov višje cene.
Stvari se slabšajo tudi na področju zdravstva. Ne samo da ni nič od obljubljenih 30 dni do specialista in podobno, kar smo poslušali lani, zelo se podaljšujejo čakalne vrste. V dobrega pol leta na prve preglede in preostale storitve nad dopustno mejo čaka že 141.111 oseb, kar je skoraj 40 tisoč več kot novembra lani.
Ustavljajo se investicije
V državi se ustavljajo tudi investicije. Vladna koalicija med drugim ustavlja graditev drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pa so izračunali, da to državo stane 900 milijonov evrov letno. Znano je, da si Robert Golob in njegova ekipa prizadevajo samo za sončno energijo ter s tem povezanimi paneli po celotni državi. V GZS pa navajajo, da niso proti t. i. obnovljivim virom energije, vendar ti “žal ne zagotavljajo stabilnega in cenovno konkurenčnega vira energije”. Opozarjajo na prešibko in premalo zmogljivo distribucijsko omrežje in na zamude pri umeščanju objektov v prostor, kar je predvsem velik problem pri novih investicijah. Dodajmo, da med obnovljive vire energije spada tudi energija, proizvedena v hidroelektrarnah. Pri tem imamo v Sloveniji veliko prednost. Že leta je v načrtu graditev hidroelektrarn na srednji Savi in nizvodno na Savi v Mokricah. Vendar pa se Golobova vlada za to ne zmeni. Niti omenijo ne, da nekatere civilne iniciative zavlačujejo postopke.
Zatika se tudi pri graditvi hitre cestne povezave, to je pri 3. razvojni osi od avstrijske do hrvaške meje, pa tudi pri graditvi 3.a razvojne osi, to je ceste od Škofljice do Kočevja in naprej do hrvaške meje. Zadnji odgovori ministrice Alenke Bratušek pa nakazujejo, da je vlada na stranski tir potisnila tudi izboljšanje železniške povezave na nekatera območja zunaj središča države. Med drugim gre za modernizacijo proge od Ivančne Gorice do Novega mesta in Bele krajine ter povezave s sosednjo Hrvaško, čeprav so dolenjsko-belokranjski župani pred časom podpisali pismo o nameri. Zdaj pa, ne samo da bodo čakali na hitro cesto, odmika se tudi modernizacija železniške proge.
Ni posluha za gospodarstvo, podjetja se selijo
Na to, da zdajšnja vlada nima posluša za potrebe in zahteve gospodarstva, so v začetku junija opozorili tudi v več delodajalskih organizacijah. Zapisali so, da od vlade pričakujejo predloge zakonskih sprememb v okviru načrtovanih reform. Predlogi naj se obravnavajo in presojajo celostno. Opozarjajo, da se zdaj zakoni sprejemajo preveč parcialno, vsako ministrstvo s svojimi zakonskimi predlogi pa gospodarskim subjektom nalaga le nove finančne in administrativne obremenitve namesto obljubljenih razbremenitev.
“Zasluga” te vlade je tudi, da podjetja zapirajo svoja vrata, proizvodnjo pa selijo v sosednje države. Magna se je raje odločila, da bo državi vrnila subvencijo za lakirnico v Hočah, novo tovarno pa bo odprla na Madžarskem. Postopke zapiranja proizvodnje so začeli tudi v Leku na Prevaljah. V Talumu v Kidričevem so odpovedi po zaprtju proizvodnje aluminija začeli deliti sredi aprila. Kritični do stanja v Sloveniji nasploh so tudi v Štajerski gospodarski zbornici. Opozarjajo na že leto dni nedorečeno stanje glede izvajanja okoljevarstvenih soglasij, druga velika težava pa so negativni učinki predlaganega zakona o izvajanju čezmejnih storitev.
Kolaps na cestah
V zadnjem času smo priča tudi številnim dolgim kolonam na slovenskem avtocestnem križu in obvoznicah večjih slovenskih mest. Stanje je nevzdržno, kolone so dolge po več kilometrov. Dejstvo pa je, da sta zdajšnji dve koalicijski stranki (Gibanje Svoboda oz. Robert Golob in Levica oz. Luka Mesec) pred lanskimi aprilskimi volitvami t. i. Glasu ljudstva, ki jih je pred parlamentom posedel na oslovsko klop, obljubili moratorij na širjenje cestne infrastrukture. Podprl jih je tudi DeSUS, ki pa je ostal zunaj parlamenta. Koalicijska stranka SD tega ni podprla; Golobovo vlado tako vodijo večinoma “ulica”, določene nevladne organizacije in Levica.
Spomnimo tudi na hvalisanje stranke SD s prerazporeditvijo sredstev iz evropskih skladov. Vodenje vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko oziroma zdajšnjega ministrstva si je v koalicijski pogodbi zagotovila stranka SD. Vladna služba pa je že 19. julija lani (poldrugi mesec po nastopu vlade) v Bruselj poslala uradno prošnjo za prerazporeditev sredstev na Sklad za civilno družbo. V skladu memorandumom je podpora civilni družbi pomembna prioriteta Finančnega mehanizma evropskega gospodarskega prostora in norveškega finančnega mehanizma, so sporočili lani.
Sporočili so, da skladno z zavezo po izdatnejši podpori nevladnim organizacijam in civilni družbi v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v dogovoru z donatorji vodijo aktivnosti, da bodo še razpoložljiva sredstva namenili Skladu za civilno družbo, in sicer v višini 500.000 evrov.
Kot sta v izjavi za javnost poudarila državni sekretar Marko Koprivc in direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij Goran Forbici, so nevladne organizacije in civilna družba eden ključnih temeljev za zdravo demokracijo in družbo. V zadnjih dveh letih, pod Janševo vlado pa je bil ta sektor “izrazito zapostavljen”. Gre za Forbicija, ki je zdaj prevzel vodenje sveta RTV Slovenija. “Nova vlada želi stanje na tem področju bistveno izboljšati in vzpostaviti pogoje za normalno delovanje nevladnih organizacij,” je dodal. Državni sekretar Koprivc, nekdanji poslanec SD, je pri tem izjavil: “Želimo pokazati in dati jasno sporočilo, da so civilna družba in nevladne organizacije naš partner in da so zelo pomembne za stanje in rast demokracije v družbi.”
Vida Kocjan