REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Pohod »za življenje« in pravice istospolnih: napadena pravica do splava, glede družinskega zakonika Slovenija za Kubo

Pohod »za življenje« in pravice istospolnih: napadena pravica do splava, glede družinskega zakonika Slovenija za KuboV Sloveniji smo tudi med razpravo o sprejemu novega družinskega zakonika, ki širi pravice istospolnih, slišali veliko trditev, ki so v nasprotju z ustavo. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Dva dogodka - razprava o sprejemu novega družinskega zakonika v Državnem zboru in organizacija Pohoda za življenje v središču Ljubljane v soboto - sta pokazala, da je Slovenija v pogledu pravice do splava in pravic istospolnih in transspolnih oseb še vedno precej konservativna družba.

Celo v primerjavi z nekaterimi državami Latinske Amerike.

Ko gre za pravico do splava je sicer slovenska zakonodaja še vedno napredna.

V Sloveniji je možnost umetne prekinitve nosečnosti uzakonjena že od leta 1952.

Na Kubi - v nasprotju s Slovenijo - zoper spremembe družinskega zakonika ni in ne bo referenduma.

Toda veliki javni protesti proti splavu kažejo, da se javno mnenje tudi glede te pravice spreminja.

Za to si prizadevajo tudi udeleženci protesta, ki so v soboto splavu nasprotovali pod geslom »Enakopravnost se začne pred rojstvom.«

V Sloveniji je splav sicer možen do 10. tedna nosečnosti na zahtevo nosečnice.

Po 10. tednu nosečnosti lahko splav odobri komisija, mladoletnice pa za opravljanje splava ne potrebujejo soglasja staršev.

Podatki NIJZ kažejo, da je bilo leta 2009 v Sloveniji opravljenih 4718 dovoljenih splavov, leta 2018 pa 3474; število splavov je v tem obdobju vztrajno upadalo.

Organizatorji »Pohoda za življenje« želijo splave omejiti ali povsem prepovedati.

Pravijo, da se zavzemajo za pravice nerojenih otrok ter njihovih mater in očetov v stiskah.

Udeleženci so v središču Ljubljane nasprotovali načrtovanemu splavu oziroma kot navajajo, se zavzemajo »za življenje najbolj ranljivih in nemočnih med nami – to so nerojeni otroci ter njihove mame in očetje v stiski.«

Tradicija Pohodov za življenje sicer sega v Združene države Amerike, prvi pohod naj bi tako potekal leta 1974, ob prvi obletnici sodbe v primeru Roe proti Wade, s katero je vrhovno sodišče v ZDA ženskam omogočilo pravico do splava.

Ta sodba je bila v ZDA letos razveljavljena, kar je sprožilo resne napetosti v tej državi.

V slovenski ustavi se nasprotniki splava sklicujejo na 17. člen ustave, po katerem je človeško življenje nedotakljivo.

Hkrati pa 55. člen ustave omogoča staršem, da se svobodno odločajo o rojstvu svojih otrok.

Za zdaj se torej starši na Slovenskem še vedno lahko svobodno odločajo o rojstvu svojih otrok.

A nevarnost, da tudi domače ustavno sodišče nekoč odloči drugače, seveda obstaja tudi v Sloveniji.

V Sloveniji smo tudi med razpravo o sprejemu novega družinskega zakonika, ki širi pravice istospolnih, slišali veliko trditev, ki so v nasprotju z ustavo.

Na primer trditev, da je »knjiga nad knjigami« oziroma Sveto pismo v Sloveniji – nad ustavo.

Kar seveda ni res.

Podobno bi lahko sklepali glede pravice do posvojitve otrok in sorodnih pravic, ki jih nov družinski zakonik sedaj širi.

Zanimivo je, da je podobne rešitve pred nekaj dnevi potrdila – tudi Kuba na referendumu.

Kubanci so konec tedna na referendumu namreč prepričljivo podprli nov družinski zakonik, ki bo med drugim istospolnim parom omogočil poroke in posvojitve.

Sveženj sicer vključuje tudi možnost nadomestnega materinstva in pravnega skrbništva za nebiološke starše ter ukrepe za zaščito pravic otrok, starejših in invalidov.

Kuba pozna razširitev delavskih pravic na tiste, ki polni delovni čas skrbijo za otroke, starejše ali invalide.

Kubanci so pred izvedbo referenduma izvedli široko javno razpravo in organizirali več tisoč posvetovanj in debat na nivoju volilnih okrajev in četrtnih skupnosti, kjer so oblikovali predlog novega zakonika.

Pri tem so sodelovale tri četrtine prebivalstva.

Nov zakonik bo nadomestil zakon iz leta 1975 in bo zakonsko zvezo opredelil kot zvezo med dvema osebama, ne kot zvezo med moškim in žensko.

Te spremembe pomenijo velik premik za kubansko skupnost LGBTQ.

Zakonik bo postal eden najbolj naprednih v Latinski Ameriki, kjer so sicer istospolne poroke legalne še v osmih drugih državah: Argentini, Braziliji, Kolumbiji, Ekvadorju, Kostariki, Čilu, Urugvaju in nekaterih mehiških zveznih državah.

Družinski zakonik na Kubi pozna enake zakonske in posvojitvene pravice ne glede na spol ali spolno usmerjenost.

Starševske pravice si lahko zdaj delijo razširjene in »netradicionalne« družinske strukture, vključno s starimi starši, mačehe in nadomestnimi starši.

Zapisana je tudi pravica do asistirane oploditve in še nekaj, česar Slovenija ne pozna - razširitev delavskih pravic na tiste, ki polni delovni čas skrbijo za otroke, starejše ali invalide.

Na Kubi se odločitev staršev, da se odrečejo LGBTQ+ otroku, obravnava kot nasilje v družini in se ustrezno kaznuje.

Družinski zakonik spodbuja tudi enakopravno delitev gospodinjskih obveznosti med člani gospodinjstva in ugotavlja, da imajo starši »odgovornost« za otroke in ne »skrbništva« nad njimi, zato morajo spoštovati dostojanstvo in integriteto otrok in mladostnikov v svoji družini.

Na Kubi se odločitev staršev, da se odrečejo LGBTQ+ otroku, obravnava kot nasilje v družini in se ustrezno kaznuje.

Za razliko od Slovenije pravice transspolnih oseb niso žarišče domače politike in »kulturne vojne« na Kubi, kjer je oskrba, ki potrjuje spol, brezplačna od leta 2010.

Poleg tega izobraževalni viri o »neheteronormativnem življenjskem slogu« na Kubi niso zatirani, kot so trenutno v velikih delih ZDA in kot si v konservativnih krogih v Sloveniji želi del politikov in javnosti.

In ne glede na to Kuba za mnoge v Sloveniji velja za »avtokracijo«, Slovenijo pa imamo za »demokracijo« - čeprav družinskega zakonika zagotovo ni pretresalo tri četrtine prebivalstva.

Pa še to: na Kubi zoper te spremembe ni in ne bo referenduma.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek