Ivan Tomažič – nejasna smrt na poti k bolniku

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 28. februar 2022 / 12:20  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (343)

V Mostah pri Ljubljani se je 21. 2. 1885 rodil duhovnik Ivan Tomažič. Zaradi svojega dela na pastoralnem, kulturnem, izobraževalnem in gospodarskem področju se je v spomin ljudi zapisal kot eden najpomembnejših buditeljev kulture in omike. Opozarjamo, da je na »vsevednem Googlu« opisan tudi duhovnik, škof in teolog Ivan Jožef Tomažič, rojen 1. avgusta 1876 v Miklavžu pri Ormožu. V našem zapisu gre za Ivana Jožefa Tomažiča, rojenega v Mostah. Gre pač za značilnega duhovnika iz dežele Kranjske, ki naj bi umrl leta 1943 v nepojasnjenih okoliščinah na poti k bolniku.

Deloval je na območjih Cerkelj na Gorenjskem, Sel pri Kamniku in v Trebnjem. Na Sela pri Kamniku je prišel iz Cerkelj, kjer je bil pred tem kaplan. Službo selskega župnika je nastopil 9. 1. 1918 in jo opravljal do 17. 4. 1929. Bil je med pobudniki pošte na Selih leta 1919, ki jo je vodil kar sam. V težkem obdobju 1919–1920, ko so epidemije španske gripe, davice in griže v župniji umorile 21 ljudi, se je pokazala potreba po zdravstvenem in gospodinjskem izobraževanju prebivalstva. Ob birmi, junija leta 1921, je gradbeni odbor ljubljanskega škofa Antona Bonaventuro Jegliča prosil za dovoljenje, da se na Selih nad mežnarijo postavi društveni dom z dvorano, ki bi služila verskim in prosvetnim dejavnostim.

Graditi so jo začeli junija 1922, namenu pa je bila izročena aprila 1923. Večino dela so opravili brezplačno, le obrtniki in kajžarji so dobili skromno plačilo. V društvenem domu so takoj začeli organizirati verska, splošnoizobraževalna in narodnobuditeljska predavanja ter kulturne prireditve, posebno dramske predstave. Zlasti pomembni so bili higienski, kuharski in gospodinjski tečaji, ki so jim sledila zdravstvena predavanja.

Leta 1924 je bila na Tomažičevo pobudo ustanovljena društvena knjižnica, ki je štela okoli 280 knjig in bila naročena na 15 časopisov. Na pastoralnem področju se je njegova skrb kazala z uvajanjem različnih pobožnosti, spodbujanjem verskih organizacij (na primer Marijine družbe in drugih) ter uvedbo duhovnih vaj za različne skupine župljanov.

Leta 1922 je angažiral slikarja Antona Jebačina za obsežna slikarska dela. Tedaj so nastale oltarna podoba Srca Jezusovega, s freskami je bil poslikan prezbiterij, nastali sta tudi podobi Svete družine in Device Marije s starši. Leta 1923 je oder v novozgrajenem društvenem domu poslikal slikar Janez Mežnar. Med dragocene dokumente Tomažičevega dela na Selih spada tudi Župnijska kronika Župnije Sela pri Kamniku.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Kamniku se je 21. 2. 1877 rodil slovenski slikar, ilustrator in scenograf Ivan Vavpotič. Izdelal je prve uradne jugoslovanske znamke. Na njih je prikazan zasužnjen človek, ki trga verigo, zato je tudi celotna serija dobila naziv Verigarji. Na vrednosti 50 in 60 vinarjev je upodobljen alegorični lik ženske s tremi sokoli.

V Radovljici se je 22. 2. 1894 rodil infektolog, higienik Valentin Meršol. Maja 1945 je z družino emigriral na avstrijsko Koroško, kjer se je kot civilni vodja begunskega taborišča v Vetrinju pri angleški vojaški upravi zavzemal za ustavitev vračanja jugoslovanskih beguncev.

Dne 23. 2. 1831 je umrl Luka Toman, rojen okoli leta 1741 na Gorenjskem. Iz družine, ki se je po izročilu priselila iz Lindaua na Bavarskem ob

Bodenskem jezeru, je izšlo več pomembnih kamnoseških mojstrov.

V Trstu se je 24. 2. 1903 rodil slovenski pisatelj in dramatik Vladimir Bartol. Oktobra 1936 se je preselil v Kamnik in se posvetil pisanju romana Alamut, ki govori o koreninah sodobnega nasilnega islamizma.