Evropska ideja, utemeljena na spravi in sodelovanju v vzajemno korist, je najbolj omogočala mir v Evropi, ki je trajal skoraj 80 let, je poudaril slovenski predsednik v svojem predavanju. "Evropska ideja (...) skoraj pol milijarde ljudem zagotavlja mir in blaginjo. Nevarno je bilo do nedavnega edino to, da smo mir jemali za samoumeven," je dejal predsednik Borut Pahor. A te "nevarnosti" ni več, saj je Rusija brez povoda napadla suvereno Ukrajino, je poudaril. Zavzel se je za čimprejšnjo prekinitev ognja, za diplomatska pogajanja in iskanje rešitve po mirni poti. Podprl je sankcije Zahoda, da se Rusija prisili k čimprejšnji ustavitvi vojne, je dejal.

Ocenil je, da vojna v Ukrajini "oživlja preživeto mentaliteto geopolitike". V tem smislu pa je širitev EU-ja na Zahodni Balkan "geopolitično vprašanje prve kategorije". Opozoril je, da zastoj v procesu širitve EU-ja krepi nacionalizme in razmišljanja o spremembi meja, kar pa "ogroža mir in varnost tega dela Evrope in celo Evropo".

Spet se je zavzel predvsem za pospešeno vključevanje Bosne in Hercegovine v EU-ju. "Če tam ne bo Evrope, bo varnostni problem," je opozoril in hkrati državo pozval, naj čim prej sprejme spremembe volilne zakonodaje. "Tu imamo čas tako rekoč samo do maja, ali pa tvegamo nepredvidljive posledice," je dejal.

Podprl je tudi pobudo Odprti Balkan za tesnejše povezovanje Srbije, Severne Makedonije in Albanije. "Zdi se mi, da je ena redkih konstruktivnih zamisli o sodelovanju držav Zahodnega Balkana, ki je vsaj deloma naletela na iskreno podporo," je dejal Pahor. Hkrati je ponovil poziv srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću, naj jasneje pojasni, da se za to pobudo ne skriva velikosrbska politika.

Zavrnil je tudi ocene, da je Srbija dejavnik nestabilnosti na Zahodnem Balkanu, a hkrati opozoril, da zaradi vojne v Ukrajini in povečevanju razlik med EU-jem in Rusijo ne bo mogla dolgo "sedeti na dveh stolih". "Kljub temu upam, da bo Srbija ohranila svojo proevropsko usmeritev in se inteligentno izvila iz te situacije," je dejal Pahor.

"To bi bilo pomembno za proevropsko prihodnost Srbije ter celotnega Zahodnega Balkana, zmanjšalo pa bi tudi nevarnost ruskih skušnjav, da na Zahodnem Balkanu povzroči nestabilnost," je še dodal v svojem predavanju na Diplomatski akademiji na Dunaju, najstarejši poklicni podiplomski šoli za mednarodne študije na svetu. Leta 1754 jo je ustanovila cesarica Marija Terezija, od leta 1964 pa deluje kot neodvisna javna izobraževalna institucija.