Nocoj se je s projekcijo filma ­Tretji človek v Slovenski kinoteki začel prvi del večletnega projekta Vzhod/Zahod: meja skozi film in zgodovino 1945–1954, v katerem so se znotraj programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025 povezali goriški Kinoatelje, Slovenska kinoteka in tržaška La Cappella Underground.

Gre za čezmejni projekt, ki bo do 11. maja potekal v Ljubljani (Slovenska kinoteka), se od 12. do 14. maja preselil v Novo Gorico (Kulturni dom Nova Gorica) in Gorico (Hiša filma) ter se 15. in 16. maja sklenil v Trstu (kino Cinema Ariston). Na dogodkih bodo priznani zgodovinarji, sociologi in filmski publicisti – Raoul Pupo, Jože Pirjevec, Kaja Širok, Štefan Čok, Katja Hrobat Virloget, Katia Pizzi, Lorenzo Codelli, Gian Piero Brunetta, Paolo Caneppele, Alessandro Cuk, Carlo Gaberscek, Riccardo Costantini, Marcel Stefančič, jr. in Dunja Jelenković – skozi medij filma premišljevali o skupni zgodovini prostora ob meji.

»Meja je pojem, s katerim največkrat označujemo delitev. Loči 'nas' od 'njih', znano od neznanega, narode med seboj. Toda burna evropska zgodovina nas uči, da meje niso naravne prepreke, temveč prostori, ki se pogosto spreminjajo in ostajajo stičišča prehodov, izmenjav in srečevanj,« so ob projektu zapisali snovalci zgoščenega in poglobljenega cikla filmske zgodovine.

Nocoj se je v Slovenski kinoteki cikel začel s klasiko Tretji človek, v kateri Orson Welles kot Harry Lime poskuša ubežati smrti. Film je predstavil kritik Lorenzo Codelli, pospremili so ga še z dokumentarcem Po sledeh tretjega človeka angleško-avstrijskega režiserja Fredericka Bakerja, ki popelje gledalce na popotovanje po izvirnih dunajskih lokacijah in sledeh literarne predloge Grahama Greena.

Na otvoritveni projekciji cikla je film Tretji človek (The Third Man, 1949) v režiji Carola Reeda predstavil filmski kritik Lorenzo Codelli. Foto arhiv Slovenske kinoteke

Trst v središču pozornosti

Kljub dunajskemu začetku je središče cikla pravzaprav Trst, o katerem bi lahko rekli, da je bil v povojnem času tudi »mesto vohunov« ter s tem navdih in prizorišče številnih filmskih zgodb, kot so poudarili organizatorji projekta. Predvsem je bil Trst strateško mesto v boju za severnojadransko mejo, zaznamovano z retoriko hladne vojne in problematičnimi odnosi med zavezniki na Vzhodu in Zahodu. Italija in Jugoslavija sta v tem času ustvarili obširno zbirko filmskih reportaž ter filmskih obzornikov (na sporedu bodo jutri ob 17.30 v Kinoteki in v soboto v goriški Hiši filma), in čeprav posnetki dokumentirajo iste dogodke, so ti pogosto predstavljeni različno.

Retrospektiva prinaša filma Franceta Štiglica Trst (uvedel ga bo Marcel Štefančič, jr.) in Na svoji zemlji (s predgovorom kustosinje Slovenske kinoteke Špele Čižman), pa tudi film Mesto bolečine (La città dolente, 1948) v režiji Maria Bonnarda, ki ga bo danes v Kinoteki uvodoma pokomentiral novinar in filmski kritik Alessandro Cuk. Film Brezmejna srca (Cuori senza frontiere, 1950) režiserja Lui­gija Zampe bo v Ljubljani na sporedu v sredo z uvodno predstavitvijo kritika ter profesorja na Univerzi v Padovi Giana Piera Brunette.

V goriški Hiši filma se bodo vrteli dokumentarni filmi, kot sta Nočemo belega kruha (2009) režiserke Jasne Hribernik in Our American Days (2014) v režiji Chiare Barbo. Pa tudi filmski obzorniki iz Slovenskega filmskega arhiva in Istituta Luce, ki bodo izhodišče za premislek o odnosu prebivalstva do zaveznikov na obeh straneh meje v coni A in B. Dokumentarni film Trst 1948 (1982) režiserja Franca Giraldija nas bo v pogovoru s pričevalci popeljal skozi burno tržaško povojno obdobje in učinke informbiroja na komunistično stranko v Trstu. V poklon Giraldiju bo predstavljen tudi njegov prvenec, pred kratkim restavrirani kratki film Kras (1960). V sodelovanju z evropskim projektom CBA Trieste bodo predstavili tudi selekcijo filmov in odlomkov iz sklopa Kinematografska bitka za Jadran: filmi, meje in tržaška kriza.

Stane Sever in Lojze Potokar v filmu Trst (1951) v režiji Franceta Štiglica. Foto arhiv Slovenske kinoteke

Filmska refleksija časa

»Posebnost pričujočega izbora je, da je nastal ob tesnem sodelovanju obeh strani. V njem so se povezale slovenske in italijanske institucije, ki hranijo avdiovizualno dediščino, torej tako arhivi kot organizacije, ki skrbijo za promocijo in prikazovanje takih projektov. Tako se je vzpostavila močna partnerska mreža. Na eni strani imamo arhivske materiale, dokumente, ki imajo tudi zelo močen pečat propagandnega jezika in v takem obsegu še niso bili prikazani javnosti, na drugi strani pa imamo gibljive podobe z avtorsko vizijo, ki po svoje reflektirajo ta čas. Tema je obsežna in zapletena, zato smo povabili k sodelovanju goste, zgodovinarje, sociologe in filmske teoretike, ki bodo s predavanji in pogovori osvetlili to burno, krvavo, napeto zgodovinsko obdobje, posejano s konflikti,« je povedala koordinatorka projekta Mateja Zorn iz Kinoateljeja.

Projekt Vzhod/Zahod bo trajal več let in bo sistematično obravnaval različna obdobja in življenje ob meji. »V prvi fazi cikla je glavni protagonist Trst, v nadaljevanju se bomo pomikali proti severu, proti Gorici in Novi Gorici, ter postavili pod drobnogled še druga okolja. Približevali se bomo tudi sedanjosti. Leta 2025 načrtujemo gostovanja te retrospektive po večjih evropskih mestih Madrid, Berlin, London …, kjer bomo predstavili izsledke in refleksije našega skupnega čezmejnega prostora in sodelovanja ter tako promovirali Evropsko prestolnico kulture GO! 2025,« je napovedala Mateja Zorn in dodala: »Danes, ko živimo v Evropi z odprtimi mejami, lahko hitro pozabimo, da preteklost ni bila taka, zato se moramo zavedati dragocenosti živ­ljenja v odprti družbi, kjer obstaja dialog. Hkrati se moramo zlasti ob trenutnih dogodkih v naši neposredni bližini zavedati tudi ­krhkosti tega dejstva.«