Višina sredstev za financiranje političnih strank je trenutno določena pri 2,5 milijona evrov. Iz tega fonda je v prejšnjem sklicu DZ črpalo 13 političnih strank, devet parlamentarnih in štiri neparlamentarne. Tokrat se bo iz njega financiralo 15 strank, pet parlamentarnih in deset neparlamentarnih. Prejemki posameznih strank bodo zato sorazmerno nižji.
Dodatno so stranke upravičene tudi do povračila stroškov volilne kampanje. Po zakonu o volilni in referendumski kampanji liste, ki so osvojile poslanska mesta, za vsak dobljen glas prejmejo 0,33 evra. Liste, ki so na državni ravni prejele dva odstotka od skupnega števila glasov pa za glas dobijo 0,17 evra.
Večji uspeh, več denarja
Če poslanci obsega omenjenega fonda za financiranje strank ne bodo spreminjali, bo relativna zmagovalka volitev Gibanje Svoboda na letni ravni prejela približno 710.000 evrov, za izvedbo volilne kampanje pa bo lahko počrpala do 134 tisočakov. Drugouvrščena SDS bo prejemala približno pol milijona evrov, za kampanjo pa bo prejela do 91.000 evrov. Prejemki NSi in SD se bodo gibali pri približno 170 tisočakih, za kampanjo pa bosta dobili povrnjenih do 26.000 evrov. Prejemki Levice bi lahko dosegali 130.000 evrov letno, povrnjenih pa bo dobila še 17 tisočakov za izvedeno kampanjo.
LMŠ, ki je na volitvah prejela 3,72 odstotka, bo za svoje neparlamentarno delovanje prejemala približno 115 tisočakov, za stroške kampanje pa bo lahko počrpala 7400 evrov.
Gibanje Povežimo Slovenijo (PoS) je kot koalicija petih strank dosegla 3,42 odstotka, s tem so presegli prag 1,5 odstotka, ki ga zakonodaja določa v primeru liste treh ali več strank. Iz proračuna bi lahko prejemali približno 110 tisočakov, za njihovo kampanjo pa bo povrnjenih do 6800 evrov. Govorec PoS Marko Balažic je pojasnil, da bodo sredstva delili na podlagi notranjega dogovora, ki so ga dorekli že pred volitvami, konkretnih podrobnosti pa ni želel razkriti.
Stranka Resni.ca bi z 2,86 prejetimi odstotki prejemala približno 100 tisočakov, za kampanjo pa ji bo država vrnila 5700 evrov. Medtem bo SAB z 2,61 odstotka nekaj več kot 90 tisočakov, za njeno kampanjo pa bo na voljo do 5200 evrov.
Do denarja bo sicer z 1,77 odstotka upravičena tudi Zdrava družba, ki bo prejela okoli 75 tisočakov. Koalicija Naša prihodnost in Dobra država je v skrinjico prejela 1,7 odstotka, med sabo si bosta stranki torej delili nekaj manj kot 75 tisočakov, kar je nekaj tisočakov manj, kot jih je Dobra država sama prejemala po prejšnjih volitvah. Sredstva si bodo delili po ključu pol-pol, je pojasnil generalni sekretar Dobre države Gregor Vovk Petrovski.
Pirati so tokrat z 1,63 odstotka dosegli slabši rezultat, namesto 91.800 evrov bodo prejemali približno 74 tisočakov letno. Naša dežela Aleksandre Pivec pa bo z doseženimi 1,51 odstotka prejemala približno 71 tisočakov, toliko bo ob primerljivem odstotku prejemala tudi SNS. Stranka Vesna je prejela 1,33 odstotkov glasov, po informativnem izračunu STA bo torej prejemala okoli 68.000 evrov.
O porabi sredstev bodo morale stranke poročati Ajpesu in Računskemu sodišču
Stranke, ki so se merile na volitvah, so morale sicer za namen financiranja kampanje 45 dni pred volitvami odpreti poseben transakcijski račun. Zapreti ga morajo najpozneje štiri mesece po glasovanju, nato pa v 15 dneh Agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) predložiti poročila o financiranju kampanje. Porabo sredstev za tiste stranke, ki so upravičene do povračila stroškov za volilno kampanjo, bo pod drobnogled vzelo tudi Računsko sodišče.
Stranke so sicer pred kampanjo večinoma napovedovale, da bodo porabile manj sredstev, kot jih po predpisih lahko porabijo za kampanjo.
KOMENTARJI (54)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.