Casa del cinema ali Filmska hiša je osrednja kinodvorana v Rimu (ime nosi po slavnem italijanskem igralcu Marcellu Mastroianniju), ki je junija in julija italijanski javnosti predstavila sodobne filme iz Bolgarije, Nemčije, Litve in Irske.

A ta konec tedna, v soboto, 11., in nedeljo, 12. septembra, bo prvič do zdaj ovita v slovenski film z naslovom Slovenski film – blizu in daleč.

"Naslov dogodka poudarja številne povezave slovenske in italijanske filmske produkcije, kar pa se ne odraža tudi na področju prikazovanja, saj je slovenski film redek gost pri italijanskem in rimskem filmskem občinstvu. Projekcija v rimski filmski hiši poskuša zapolniti to vrzel in prinaša nekaj filmov, ki so že bili prikazani na italijanskih filmskih festivalih," so sporočili s Slovenskega filmskega centra.

Poleg MedFilm festivala sta partnerja dogodka še Tržaški filmski festival in slovensko veleposlaništvo v Rimu.

Sorodna novica "V vsaki totalni instituciji je spolnost delikatno vprašanje, kaj šele homoseksualnost"

Med predstavljenimi filmi bo tudi film Posledice (2018), prvenec Darka Štanteta, ki je bil predvajan na številnih svetovnih festivalih, v Italiji pa so ga premierno predstavili leta 2019 na MedFilm festivalu. Film, ki je prejel že deset nagrad, je nastal v produkciji Temporama in je imel redno distribucijo v Franciji, Nemčiji, Združenem kraljestvu, Irski in ZDA.

Dokumentarni film Playing Men (2017) režiserja Matjaža Ivanišina so v Italiji prvič predstavili leta 2018 na Tržaškem filmskem festivalu, leta 2021 pa je bil izbran med 10 najboljših dokumentarcev, ki so imeli francosko distribucijo v zadnjih dveh letih. Film, ki je nastal v produkciji Nosorogi, bo rimska premiera, pa tudi Ivanišinov kratki dokumentarni film Che Sara (2002), ki ga je posnel v času študija na AGRFT-ju. V njem nam predstavi Saro, dekle iz predmestja Ljubljane, ki jo je nagovoril Bog.

Rimsko premiero bo končno doživela tudi digitalno restavrirana slovenska klasika Dolina miru (1956) režiserja Franceta Štiglica, premierno prikazana leta 1957 na festivalu v Cannesu, kjer je John Kitzmiller za vlogo ameriškega pilota prejel glavno nagrado in postal prvi temnopolti igralec z največjo nagrado na velikem filmskem festivalu. John Kitzmiller je svojo igralsko pot začel ravno v Rimu, kjer ga je ob koncu druge svetovne vojne odkril režiser Luigi Zampa.

Leta 2016 so se v Cannesu znova poklonili novi različici filma v programu Cannes Classics, ki sta se ga udeležila oba otroška igralca v filmu – Tugo Štiglic in Eveline Wohlfeiler.

Konec tedna s slovenskim filmom se bo sklenil s filmom Ne pozabi dihati (2019) režiserja Martina Turka, ki je ravno pred dvema letoma imel svetovno premiero na rimskem filmskem festivalu, v paralelni in neodvisni festivalski sekciji Alice Nella Citta, posvečeni filmom za mlado občinstvo. Film, ki je nastal v produkciji Bela film, je tudi italijanska koprodukcija.

Oktobra sledita še zgodovinska retrospektiva v portugalski kinoteki in predstavitev na filmskem festivalu Cineast v Luxembourgu ter retrospektiva slovenskega filma na Kitajskem.