Nekateri komaj čakajo umik ograj, drugi jih hočejo
Po slabih treh tednih od začetka del so po podatkih policije na meji s Hrvaško odstranili dober kilometer žice. Skupno je bilo na meji 51 kilometrov rezilne žice in 143 kilometrov panelne ograje. Nekateri župani želijo panelno ograjo celo obdržati, spet drugi pa opozarjajo, da je sploh še niso postavili in zapakirana leži vsepovsod. Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) odgovarjajo, da iščejo rešitve, izvajalec za odstranjevanje panelnih ograj pa bo izbran na javnem naročilu.
Z MNZ so odgovorili, da so njihovi stroški za postavitev ograj od leta 2015 do 2. avgusta letos znašali 4,1 milijona evrov, stroški vzdrževanja pa 1,5 milijona. Rezilno žico je dobavilo podjetje Minis, dobavo in postavitev panelnih ograj lani in letos pa je izvedlo podjetje Maxi Bau.
V Imenem v občini Podčetrtek panelnih ograj sploh še niso postavili. Zapakirane čakajo že nekaj mesecev ob mejnem prehodu, nekatere so razmetane v travi. Na vprašanje, koliko panelnih ograj je bilo torej kupljenih, a nikoli postavljenih, in koliko je to stalo, pa z MNZ odgovarjajo: »Načrt za postavitev ograje na meji je označen s stopnjo tajnosti, zato podatka o zalogi ograje ne moremo posredovati.«
Stroški občin
Podčetrški župan Peter Misja pričakuje, da bodo panelne ograje, ki nepostavljene ležijo ob meji, čim prej odstranili: »Mi smo turistična občina in si tega ne moremo privoščiti. Pri Aqualuni smo jih tako sami na svoje stroške umaknili, da lahko turisti sploh kje parkirajo. Proti žični ograji smo se res zelo borili, panelna niti ni tako moteča. Bolj me jezi, ker so pri postavitvah ceste uničili, čeprav so obljubili, da jih bo vojska popravila! Gre za javne poti ob meji, ki jih uporabljajo policija in naši kmetje. Zdaj, ko bodo vse to odstranjevali, pa pričakujem, da bodo očistili tudi zaraščene vodotoke, da se vse uredi, če se že dela. Dogovoriti se je treba glede stroškov občin. Ne moremo vsako leto ograjo gor in dol, ceste se pa uničujejo.«
Z MNZ odgovarjajo, da bo odstranjevanje ograje postopno, najprej rezilna žica, potem panelne ograje, pri čemer bodo čim bolj upoštevali želje lokalnega prebivalstva. »Panelno ograjo bo odstranjeval za to usposobljen izvajalec, ki bo izbran v postopku javnega naročila. Nekatere lokalne skupnosti na ministrstvo že naslavljajo prošnje za prevzem panelne ograje. Ministrstvo bo iskalo ustrezne rešitve v okviru obstoječe zakonodaje in določil zakona o ravnanju s stvarnim premoženjem.«
Različne želje
Da je vse zaraščeno, zato odstranjevanje žice ne poteka tako hitro, kot so napovedovali, je dejal kostelski župan Ivan Črnkovič, ki je bil ves čas proti žici: »Do nas bodo prišli enkrat prihodnje leto. Mi smo sicer zaradi ograj izgubili ves turizem, ker nihče noče gledati žice. Potem je bila tudi že preluknjana in prepustna, tako da sploh ni imela smisla.«
Župan Ilirske Bistrice Emil Rojc pa opozarja, da so občine zelo različne: »Seveda turistični kraji nočejo ograje. Pri nas je drugače. V gozdu je rezilna žica, ob mejnih prehodih je ograja. Vse to je nujno zlo in element varovanja meje, ki je bil v nekem trenutku edini možen. Zdaj na ministrstvu pravijo, da imajo druge možnosti varovanja, o čemer dvomim. Ker ne vem, kako so lahko tako hitro kaj spremenili. Res pa je, da zdaj videvamo manj nezakonitih migrantov, kar je pomembno za naše prebivalstvo. Zelo pomembno pa je tudi, da v zadnjem času ne povzročajo škode.«
Med turistične občine sodi tudi Črnomelj, župan Andrej Kavšek je dejal, da je treba delati po pameti: »Res je treba delati v sodelovanju z lokalno skupnostjo, kjer vedo, kje je bila ograja smiselna, kje pa nima smisla in moti turizem. Če bo Hrvaška šla v schengen, potem ograja nima nikjer več smisla, razen tam, kjer so se je ljudje navadili, ker varuje tudi pred divjadjo. Ključno je sodelovanje in mislim, da je ministrica to razumela.«
