Poročilo o medijski pluralnosti za Slovenijo ugotavlja visoko tveganje

V Sloveniji je glede medijskega pluralizma zaznati splošno visoko tveganje, navaja v četrtek predstavljeno poročilo o medijskem pluralizmu v EU, Turčiji, Albaniji, Črni Gori, Severni Makedoniji in Srbiji v letu 2021, ki ga je pripravil Evropski univerzitetni inštitut (EUI).

LJUBLJANA, BRUSELJ > Najvišjo stopnjo tveganja za medijsko pluralnost si je Slovenija prislužila pri dveh od štirih parametrov, in sicer pri tržni pluralnosti in politični neodvisnosti, kjer je dosegla 73-odstotno in 71-odstotno tveganje.

Pri kriteriju temeljne zaščite na področju medijev, ki zajema obstoj učinkovitih ukrepov za zaščito svobode izražanja in pravice do iskanja, sprejemanja in širjenja informacij, je bila s 47 odstotki ocenjena kot država s srednjim tveganjem.

Podobno velja za kriterij socialne vključenosti, ki med drugim zajema dostop do medijev za lokalne in regionalne skupnosti ter stopnjo medijske pismenosti. Slovenija je tu dosegla 65-odstotno stopnjo tveganja.

Splošne ugotovitve poročila sicer kažejo na visoko tveganje za medijsko pluralnost v Sloveniji, podobno kot v letu 2020.

Pri splošni oceni držav, ki se izračuna kot povprečje ocen štirih parametrov, se je Slovenija s 64-odstotnim tveganjem uvrstila pred Albanijo, Poljsko, Madžarsko, Bolgarijo in Turčijo, ki je z 82-odstotnim tveganjem pristala na zadnjem mestu. Enak povprečen rezultat kot Slovenija sta dosegli še Srbija in Grčija.

Povprečna ocena vseh obravnavanih držav je 51 odstotkov. To je blizu odstotka, ki ga je dosegla Italija, ki je med 32 državami pristala na 16. mestu, kar jo uvršča natanko v sredino razvrstitve. Najnižje tveganje so zabeležili v Nemčiji, kjer je stopnja tveganja za medijsko pluralnost 20-odstotna.

Podobno kot v letu 2020 je na slovenske medije negativno vplivala pandemija covida-19. Pri časopisih in revijah so denimo težave nastajale predvsem zaradi motenj pri distribuciji, spremenjenih potrošniških navad in pomanjkanja prihodkov od oglaševanja, navaja poročilo za Slovenijo.

Za razliko od številnih drugih držav EU Slovenija in njena vlada v letu 2021 nista sprejeli ali spodbujali nobenega finančnega, davčnega ali fiskalnega instrumenta, strategije ali drugega potencialnega posega, namenjenega krepitvi pluralnosti medijev ali socialne vključenosti na tem področju.

Vladni predstavniki in organi so celo poskušali ovirati delovanje organizacij civilne družbe in javnih medijev z različnimi oblikami pritiskov in zmanjšanjem financiranja, kot denimo v primeru finančnega izčrpavanja STA in političnih pritiskov na RTV, še navaja poročilo.

Poročilo za Slovenijo sta pripravila Marko Milosavljević in Romana Biljak Gerjevič iz ljubljanske univerze.

---