Bobnar: Niti žica niti ograja ne moreta preprečiti migracij

"Ograje, žice ali zidovi ne morejo zaustaviti migracij in jih tudi nikoli v zgodovini niso," pravi Bobnarjeva in dodaja, da so trenutno odstranili le dobra dva kilometra žice na meji in da to seveda ne vpliva na migracijsko sliko. Strašenje in zavajanje s podatki glede migrantov pa da nima prav nobene podlage v policijski statistiki. "Ni mogoče potrditi, da je napoved o odstranitvi ograje na meji vplivala na migracije," pravi ministrica.

Ministrici Bobnarjevi se zdi nesprejemljivo strašenje državljanov z migranti in opozorila opozicijskih poslancev, da je zaradi odstranjevanja ograje ogrožena naša varnost. "Kako prikladno, da so migracije in strašenje z migranti ob zamenjavi vlade spet postali prvovrstna politična tema. Žal v političnem (in medijskem) prostoru danes spet lahko slišimo marsikaj glede migracij in migrantov, tudi strašenje, obtoževanje, zavajanje ... ali če hočete – namerno ustvarjanje nekakšnih kriznih razmer. Zakaj? Ker določeni politični opciji to enostavno odgovarja. Ne zgolj politično. Dejstva so pri tem načrtno in zavestno v drugem planu."

Kot pravi, napovedana odstranitev ograje tudi naših sosedov ni pretirano vznemirila, saj menijo, da ograja ni prispevala k umiritvi migrantskih tokov po balkanski poti. "Videz varnosti, ki naj bi jo nudila ograja, je lažen. Pomislimo ob tem na eno največjih ograj na mehiško-ameriški meji, ki seveda ne ustavi migracij. Dejavnik varnosti je aktivnost policije in statistični podatki to aktivnost potrjujejo."

"Meja med Slovenijo in Hrvaško je dolga 670 km. Ograja je bila postavljena na slabi tretjini celotne dolžine te meje, 51 km rezilne žice in 143 km panelne ograje. Že ta podatek je zgovoren. Razmere z nezakonitimi prehodi meje obvladujemo, danes ne gre za krizne razmere. Policija z različnimi taktikami in metodikami dela, ki jih prilagaja razmeram, zagotavlja visoko stopnjo varnosti. Naj ponovim – v sodobni in demokratični državi ni prostora za žice in ograje, ne na terenu. Še zlasti ne med dvema državama članicama schengna, in Slovenija podpira vstop sosednje države v schengensko območje, in predvsem ne v glavah," meni notranja ministrica.

"A politika ustvarjanja strahu, ki smo ji bili priča zadnji dve leti, izgublja svojo moč. Ljudje so jo zavrnili na volitvah. Še enkrat: strah pred migracijami ne more biti edino in glavno vodilo migracijske politike. Slovenska policija seveda ves čas skrbno spremlja trend gibanja nezakonitih oziroma neregularnih migracij. In ta trend ne odstopa od trendov v preteklih letih, na primer v letu 2019 (ker leti 2020 in 2021 sta bili specifični zaradi epidemije) v tem poletnem času."

Tudi število kaznivih dejanj na območju obmejnih občin s Hrvaško ne odstopa od vsakoletnega povprečja. Po podatkih policijskih uprav, ki odkrijejo največ nezakonitih prehodov meje, ne zaznavajo povečanja problematike kaznivih dejanj in prekrškov, povezanih z nezakonitimi migranti, prav tako ne zaznavajo nadlegovanja prebivalcev.

Kaj pravijo podatki o ilegalnih migracijah po začetku odstranjevanja ograje?

Poslanci opozicije opozarjajo, da so se po napovedih vlade, da bo odstranila ograjo, drastično povečali nezakoniti prestopi meje. Poglejmo številke. Odstranjevanje žice se je začelo sredi julija. Po podatkih Policije je v zadnjem mesecu dni, torej od 15. julija do 15. avgusta, državno mejo prečkalo 2.402 migrantov. V enakem obdobju lani 1.246, leto prej 2.358, v letu 2019 pa 2.128. Na Policiji pravijo, da glede na vsakoletne sezonske trende povečanja nezakonitih migracij v poletnem obdobju ni mogoče potrditi, da je napoved o odstranitvi ograje na meji vplivala na migracije.

"Odstranitev ograje pomeni na nek način tudi odstranitev varnostnega tveganja, ki ga povzroča tihotapstvo ljudi, ko kriminalne združbe izkoriščajo stisko ljudi, da jih nezakonito prepeljejo preko meje. Bistveno je, da se bo ograja odstranjevala postopoma, da bo mogoče spremljati učinke njenega umikanja in temu prilagajati druge načine nadziranja meje ter tako še naprej zagotavljati primerljivo varnost, in to je tisto najpomembnejše za ljudi, ki živijo ob meji. To smo vsi skupaj posebej izpostavili tudi na sestanku z župani."

"Na celotni državni meji imamo zgolj 51 km žičnate ograje. Pred komaj mesecem smo jo začeli odstranjevati, odstranjena sta trenutno dobra dva kilometra žice in to naj bi zdaj tako drastično vplivalo na migracijsko sliko? Prepoznate manipulacijo? V sodobni, demokratični državi, v kateri so človekove pravice in svoboščine na prvem mestu, pa ni prostora za nikakršne žice, ne na terenu ne v glavah. Ob tem lahko izpostavim primer Cipra, ki letos poroča o izjemnem povečanju prihoda migrantov. To povečanje gotovo ni posledica naše napovedi umika žice na nekaj kilometrih naše meje, ampak se ve, da na Ciper prihajajo ljudje po tem, ko najprej pridobijo vizum za Turčijo in nato iz Istanbula z letalskim prevoznikom prispejo na Ciper."

Policija navaja, da so do sredine avgusta obravnavali 117 prijetij na meji, v enakem obdobju lani 95. Prijetih je bilo 145 tihotapcev ljudi, od tega 126 tujcev in 19 slovenskih državljanov, s skupno 959 nezakonitimi migranti.

"Migracijska politika, kot smo jo začrtali na MNZ, je drugačna, sodobna in vključujoča. In verjamem, da marsikomu, ki so mu človekove pravice in svoboščine zadnja skrb na svoji politični agendi, to pač ni po godu. A naša smer je jasna: izhajamo iz humanosti, solidarnosti, varnosti za vsakogar in spoštovanja človekovih pravic. Nedopustno je pri tem delati razliko med ljudmi in v nudenju pomoči potrebnim samo zaradi barve kože ali boga, ki ga molijo. Moj predhodnik je izjavil, da lahko Slovenija sprejme 200.000 ukrajinskih beguncev. Mar pribežniki drugačne barve kože, narodnosti, niso ljudje?" pravi notranja ministrica.

Opozicija ministrici očita kršenje zakonodaje in ustave

Opozicijski poslanci ministrici za notranje zadeve zaradi migracijske politike in podiranja ograje na meji žugajo z interpelacijo. Ker da zavestno odpira meje ilegalnim migrantom ter s tem izpostavlja državljane nevarnostim. Bobnarjeva odgovarja: "Kot pravnica sem še posebej zavezana pravu, pravni državi in spoštovanju zakonov, predvsem pa za razliko od prejšnjega vodstva MNZ in Policije sedaj zelo dobro razumemo sorazmerno in zakonito uporabo policijskih pooblastil. Očitno je, da je naše sedanje delo, ko skupaj z drugimi državnimi organi odkrivamo nepravilnosti in sume kaznivih dejanj prejšnjega sestava in vodstva MNZ, nesorazmerne posege v človekove pravice ljudi med epidemijo, zato da se je obračunavalo s civilno družbo, ko so ustrahovali posameznike s tožbami, tako zelo nekomu trn v peti, da smo nenehna tarča lažnih konstruktov in manipulacij."

"Še enkrat - zagovarjam spoštovanje temeljnih svoboščin in človekovih pravic na eni strani ter hkrati zagotavljanje najvišje možne stopnje varnosti vsem na drugi strani. Oboje je potrebno in se ne sme izključevati: človekove pravice in temeljne svoboščine, vključno z osebnim dostojanstvom, ter varnost za vse, brez razlikovanja. Korekten odnos do migrantov našega naroda zagotovo ne bo ogrozil, nasprotno, ko bomo premagali to mržnjo in strah do tujcev, ki nam jo nekateri želijo politično vsiliti, bomo postali boljši in kot družba bolj povezani, verjamem, da tako tudi bolj uspešni. Ker kot sem večkrat poudarila, solidarnost je najboljša pot za obstanek in napredek."

Poslanec SDS Branko Grims je v oddaji 24 UR Zvečer pred kratkim opozoril tudi na človekove pravice slovenskih otrok, žensk in vseh tistih, ki živijo ob meji, kjer da imajo polna dvorišča migrantov. Kako to komentira ministrica? "Ko poslušam poslanca Grimsa govoriti o pravicah slovenskih otrok in žensk, pomislim na cel kup tem, kjer bi, po moji oceni, lahko učinkovito izkoristil svoje pomembno poslanstvo, ki so mu ga zaupali državljani, da bi se ustavno zagotovljene pravice, pa tudi pravice iz mednarodnih konvencij tako otrok kot žensk doslednejše uresničevale v vseh okoljih. Statistike Policije na žalost kažejo, da je za ženske najbolj nevaren kraj dom, in nasilje v družini večinoma izvajajo naši državljani. Alkohol je tu pogosto pomemben dejavnik, pa izpostavljenega poslanca ne slišim prav pogosto govoriti o tej temi. Zakaj ni več govora o preprečevanju femicida, da res ne bi bilo nobene žrtve več. Na tem področju moramo kot družba narediti več in MNZ bo tu odigral svojo vlogo."

"In ko govorimo o pravicah otrok, so ti v naši državi žrtve nasilja, spolnega nasilja in to tudi v najbolj svetih prostorih, pa še nisem slišala taistega poslanca privzdigniti glasu proti njim? Na kakšno statistiko se opira poslanec, ko straši pred migranti? Policijska statistika niti slučajno ne daje podlage za tako strašenje. Strah pa vemo, kakšno funkcijo v politiki ima. To, kar govori določena politika, je po mojem mnenju demagogija in nestrpnost."

Sicer pa ministrica pravi, da Policija redno spremlja stanje varnosti, prilagaja operativne načrte, uporablja za to potrebna tehnična sredstva, zagotavlja varnost ljudi in premoženja in to zahtevno nalogo opravlja učinkovito in profesionalno. Ob tem pa, da spoštuje človekove pravice in individualno obravnava vsakega, ki je prijet pri nezakonitem prehodu meje s ciljem, da se mednarodna zaščita omogoči vsakemu, ki je do nje upravičen. Ne glede na barvo kože. 

Bobnarjeva ob tem opozori še na podatke Frontexa, da so Madžari v juniju obravnavali kar 13.700 ilegalnih migrantov, kar, kot pravi, pomeni, da tudi visoka in celo dvojna ograja ne preprečuje prehoda migrantov. Tihotapci po nekaterih informacijah celo pomagajo migrantom pri ilegalnem prečkanju meje tako, da uporabijo lestev, po kateri lahko hitro splezajo čez ograje.

Župani obmejnih občin v glavnem podpirajo umik žice

Župani občin, ki živijo ob hrvaški meji, so se prejšnji mesec z ministrico sestali na Ministrstvu za notranje zadeve. "Večinsko so podprli umik žice, ki je grobo zarezala v vsakdanje življenje tamkajšnjih ljudi. Zavedam se, koliko prilagajanja je bilo potrebnega z njihove strani v času, ko se je država zaradi takrat res enormnih številk migrantov odločila za ta ukrep. Zdaj, ko so te številke bistveno manjše in razmere obvladljive, ko smo tudi v praksi ugotovili, da niti žica niti ograja ne moreta preprečiti migracij, povzročita pa prenekatero tragično zgodbo, je čas, da jo umaknemo. Župani to razumejo in večinsko podpirajo, imajo pa tudi nekatera zelo logična pričakovanja, ki smo jim prisluhnili."

"V preteklosti smo lahko v medijih prebrali številne pozive lokalnih skupnosti, županov, civilnih iniciativ, da naj se žica in ograja umakne. In tem sporočilom je sedanja vlada prisluhnila. Strinjamo se, da je mejo mogoče varovati tudi drugače. Nova migracijska politika, ki nastaja v širšem sodelovanju, se zavzema za human pristop do ljudi v stiski, trpljenje na mejah se mora končati. Tragične smrti tudi."

"Tudi mediji imate pri ozaveščanju in izobraževanju javnosti izjemno pomembno vlogo. Svoboda govora je seveda in vsekakor zelo pomembna vrednota in ustavna kategorija, tu sploh ni nobenega dvoma. Ali kot je zapisal Voltaire: 'Ne strinjam se s tvojim stališčem, vendar bom do smrti branil tvojo pravico, da ga poveš.'"

Ministrica ob tem opozarja tudi na vse več sovražnega govora. "Vendar pa ne migranti, ampak so sovražni govor, laži, vsemogoče manipulacije in načrtne diskreditacije, ki jih že leta in leta širijo določeni politični obrazi, tisti, ki resnično ogrožajo in zastrupljajo in ogrožajo naš narod. Tako doma kot v svetu so te pojavne oblike naredile, vsaj na kratek rok, nepopravljivo škodo. A v svoji pojavni obliki, vedno znova podobnih komunikacijskih spinih, nastopih, včasih že grotesknih napadih političnih trobil, so pripeljale stanje do absurda in postale prepoznavne in zato jih zdaj lažje zavrnemo. Zdaj je poteza na nas, kot posamezniku, kot instituciji, skupnosti," še meni Tatjana Bobnar.

"Kakor je lepo napisal Karahasan v knjigi Vonj po strahu, v svetu, v katerem vlada strah in v katerem je vse naprodaj, resnica nikogar ne zanima. Ljudem, ki jih prestrašijo, njihovi spretni gospodarji stalno mečejo nove žrtve – danes tebe, ker si slab vernik, jutri mene, ker sem predober vernik, pojutrišnjem kakšno grdo žensko zaradi malikovanja, potem pa kakšno lepo, ker ni poštena, samo da ne zmanjka žrtev, da je ves čas nekje nekdo, ki ga lahko štejejo za slabšega od sebe in ga preganjajo. Tako Karahasan in lahko se zamislimo nad tem," svoje razmišljanje zaključi ministrica.