Foto: BoBo
Foto: BoBo

Za poklic diplomirane medicinske sestre oz. diplomiranega zdravstvenika je predpisano, da mora biti vsaj polovica ur izvedena v kliničnem okolju, kar dejansko pomeni praktično delo. Na obeh fakultetah ‒ ljubljanski in mariborski ‒ so se tako morali hitro prilagoditi. Ministrstvo za zdravje je v prvem valu epidemije leta 2020 začasno prekinilo izvajanje praktičnega dela študija v zdravstvenih ustanovah, prav tako je bil dovoljen le študij na daljavo, a na fakultetah pojasnjujejo, da so kljub temu s podaljšanjem študijskega leta in drugimi prilagoditvami izvedli vse vaje v zahtevanem obsegu.

"Poleg tega smo se odzvali na aktualne razmere v zvezi s pomanjkanjem kadra v socialnih in zdravstvenih organizacijah, saj so se naši študenti v velikem številu odzvali prošnji po vključitvi v zdravstvene in socialne ustanove, po vključevanju v zdravstveno nego in oskrbo," pojasnjuje Nataša Mlinar Reljić, predstojnica Katedre za zdravstveno nego na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Študenti so tako sodelovali v zdravstvenih domovih, v domovih za starejše in se vključevali v zdravstveno nego bolnikov v bolnišnicah in v kliničnem centru, tako na oddelkih kot v enotah intenzivne nege in terapije, ki so izjemno obremenjene. "Povratne informacije kliničnih mentorjev iz učnih baz kažejo, da so se študenti FZV uspešno vključili v time in na ta način pomagali pri spopadanju z epidemijo. Hkrati pa so študenti v tem času pridobili mnogo praktičnih izkušenj pri delu v izrednih razmerah, tudi s kritično bolnimi bolniki, kar je pomembno tudi za njihov profesionalni razvoj," dodaja predstojnica.

Za učne baze pa je pomembno, da imajo med izobraževalnim procesom možnost spoznati študente, saj so prav oni njihovi bodoči sodelavci in novozaposleni. Hkrati pa študenti bolje spoznajo delovno okolje in lažje najdejo področje, kjer bi se želeli profesionalno razvijati in delovati.

predstojnica Katedre za zdravstveno nego viš. predav. Nataša Mlinar Reljić (Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru)

Študenti zdravstvene fakultete sicer izvajajo klinične vaje v simuliranem okolju, koordinirane klinične vaje in izbirne klinične vaje v učnih bazah. Nataša Mlinar Reljić pojasnjuje, da na simuliranih kliničnih vajah študenti pridobijo osnovne veščine izvajanja negovalnih intervencij na lutkah, modelih, simulatorjih. "Ko usvojijo te veščine, lahko nadaljujejo s kliničnimi vajami pri bolniku, in sicer pod vodstvom kliničnega mentorja. Na izbirnih kliničnih vajah pa študent utrjuje veščine in uri praktično izvajanje." V časih epidemije so zato zmanjšali število študentov po skupinah na teh vajah in povečali število zdravstvenih ter socialnih ustanov, kjer se je izvajala praksa.

Na obeh fakultetah poudarjajo, da so trenutne razmere izkoristili tudi v smeri dodatnih izkušenj, ki jih študenti lahko pridobijo v tej še ne doživeti situaciji globalne pandemije. Predstojnica katedre z mariborske fakultete ob tem poudarja, da je trenutni položaj zdravstvenega sistema pokazal tudi to, kako pomemben prispevek pri spopadanju z epidemijo so dali prav študenti zdravstvene nege.

Več podrobnosti in prilagoditev ter kako je študij v času epidemije drugačen za študente, nam je v pogovoru pojasnila prodekanja za študijske zadeve Zdravstvene fakultete Univereze v Ljubljani doc. dr. Martina Oder:

Pred dnevi je minister za zdravje Poklukar pozval tudi izobraževalne ustanove, da dijaki in študenti pomagajo v covidnih oddelkih. Situacija v državi je skrb vzbujajoča. Kakšen je odziv študentov?
Aktivnosti so v polnem teku. Na zvezi smo skoraj z vsemi učnimi bazami in študente obveščamo o konkretnih potrebah posameznih institucij. Tudi v prvem in drugem valu smo študente pozvali po različnih kanalih, prek študentskega sveta, družbenih omrežij, da naj se odzovejo na prošnjo za pomoč v zdravstvu. Odziv je bil zelo dober. Trenutno študijskega procesa za to ne moremo prekiniti. Študent lahko kadar koli opravlja kakršno koli delo prek študentskega servisa ali prostovoljno. Ministrstvo za zdravje bi v takih primerih moralo sodelovati z ministrstvom za šolstvo, ki bi nam lahko dalo zeleno luč, da prilagodimo ali celo prekinemo študijski proces. To je dolgotrajnejši postopek. Sicer pa je dnevno okoli 300 študentov v naših učnih bazah v kliničnih okoljih na vajah, torej opravljajo praktični del študija.

Je minister prošnjo za pomoč študentov poslal tudi vam na fakulteto ali ste to le zasledili v medijih?
Najprej smo prebrali v medijih, mi pa smo ga dobili v ponedeljek (8. novembra, op. a.). Dekani Zdravstvenih fakultet in visokih šol za zdravstvo ter tudi oba dekana Medicinskih fakultet imajo sicer redne sestanke s predstavniki ministrstva za izobraževanje in ministrstva za zdravje.

Kako ste se praktičnega dela študija lotili v času zaprtja družbe oziroma študija na daljavo?
Ministrstvo za zdravje je ob začetku epidemije izdalo sklep, da se prekinejo vsa praktična usposabljanja, kar je bila za nas negativna izkušnja. Tako smo čez noč ostali brez kliničnih baz, zdravstveni domovi in bolnišnice pa so ostali brez nujno potrebne pomoči. Zato so se študentje množično odzvali njihovemu klicu na pomoč in to delo namesto kot šolsko prakso opravljali prek študentskega servisa. Takrat smo odločili, da smo jim del tega dela priznali kot opravljeno študijsko obveznost.

Trenutno pa ni takšnih prekinitev študija?
Ne. Dekani zdravstvenih fakultet so bili julija 2020 poklicani na sestanek na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Prisotni so bili tudi predstavniki ministrstva za zdravje in takrat so nam obljubili, da takšnih prekinitev učnega procesa v kliničnih bazah ne bo več. Tega se držijo.

So bile potrebne kakšne prilagoditve tega dela študija zaradi zdravstvene situacije v državi?
Ko se je lani za dva meseca popolnoma ustavilo izvajanje praktičnega dela učnega procesa, smo z dovoljenjem Univerze v Ljubljani spremenili študijski koledar in študijsko leto podaljšali za en mesec. Tudi v juniju smo izvajali seminarje in vaje, izpitno obdobje pa smo premaknili v mesec julij. Študentje so nato v kliničnih okoljih izvajali vaje še vse poletje, tudi do začetka oktobra. Hvaležni smo našim učnim bazam, da so razumeli našo stisko in smo vse klinično usposabljanje nadomestili do zadnje ure.

Ni vam treba nadomeščati kakšnega manka.
Ne. Letos smo se že pred poletjem začeli usklajevati glede terminov izvajanja praktičnega dela študija in tako je bilo septembra dogovorjeno za vsako študijsko smer ‒ praktično za vsakega študenta ‒ na kateri oddelek bo odšel in kdaj.

So morebitne povezave oz. izmenjave s fakultetami oz. kolegi iz tujine trenutno zastale ali iščete primerne možnosti za sodelovanje?
V letošnjem letu že imamo nekaj tujih študentov, večji del jih prihaja v drugem semestru. Tudi naši študenti odhajajo v tujino. Ob začetku pandemije smo jih pozvali, naj se vrnejo, in smo uredili njihov status, tudi če niso izpeljali celotnega programa v tujini.

V času popolnega zaprtja so študenti sami povedali, da zelo pogrešajo socialne stike, druženja, študentsko življenje. Nekih resnih, globokih stisk pri naših študentih nismo zaznali. Morda tudi zato, ker so naši študenti vendarle imeli vsaj nekaj stikov s soštudenti, kliničnimi mentorji, učitelji v simuliranem okolju in njihova popolna socialna izolacija ni trajala tako dolgo kot pri drugih študentih.

Nataša Mlinar Reljić, Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

So izkušnje študentov v kliničnih okoljih zdaj drugačne, kot so bile pred epidemijo?
Kot prodekanja za študentske zadeve sem študentom večkrat poudarila, naj trenutno situacijo jemljejo kot dodatno izkušnjo, ki je prejšnje generacije niso imele. Nobenih težav nimamo, da bi imeli zaradi morebitnega dela na covidnih oddelkih kakšne strahove. Študentom, ki imajo kronične težave, nosečnicam oziroma mladim mamicam, pa smo omogočili, da jih ne razporejajo v covidne oddelke.

Opažate kakšne spremembe, stiske pri samih študentih zaradi drugačnega načina študija, ustavitve siceršnjih študentskih dejavnosti, odmika v samoizolacijo?
Zaznavamo več psihičnih stisk študentov kot v preteklih letih. Pri nas deluje psihosocialna pomoč, a tudi ta je trenutno na daljavo, vendar se dogovarjamo, da bo znova možnost srečanj v živo. Zanimivo pa je, da so v zadnjem mesecu ravno študentje na nas naslavljali prošnje za izvedbo študija na spletu. Od ponedeljka, 8. novembra, tako naša fakulteta izvaja predavanja in seminarje na daljavo. Veliko število naših študentov je namreč dnevno prisotnih v kliničnih okoljih in bi bilo nedopustno, da bi se okužbe širile zaradi zbiranja v predavalnicah. Zaščititi torej želimo študente, da ostanejo zdravi pred odhodi v klinična okolja. Na predavanjih je namreč tudi po 100 študentov in kljub upoštevanju vseh ukrepov bi lahko prišlo do okužb. Praktični del, torej vaje v manjših skupinah od 10 do 15 študentov, pa se še vedno izvaja v živo.

Že nekaj časa pereča težava, ki jo je epidemija še bolj razgalila, so slabe plačne razmere zdravstvenega in negovalnega kadra. Se tudi na fakulteti čuti odmev tega, so študenti že v naprej zaskrbljeni?
Res je, plačilo je vzrok, zakaj pri nas toliko ljudi zapušča delovna mesta v zdravstvu. Je pa hkrati tudi res, da študent še pred zaključkom študija ve, da bo dobil službo.

Kakšen je sicer vpis, zanimanje med srednješolci?
Zelo dober. Na študijskem programu fizioterapije in babištva dijaki potrebujejo največje število kreditnih točk na Univerzi v Ljubljani, za program zobna protetika je 300 odstotkov več prijavljenih, kot je vpisnih mest. Skratka, na nobenem študijskem programu na Zdravstveni fakulteti nimamo težav zapolniti razpisnih mest.

Postojnski dijaki na pomoč v bolnišnico Sežana