Lucija ali Sveta Lucija: odločitev na referendumu

O preimenovanju Lucije v Sveto Lucijo bodo odločali krajani na referendumu. Odločitev piranskih občinskih svetnikov, ki niso podprli predloga Samoupravne skupnosti italijanske narodnosti o začetku postopkov za preimenovanje kraja, temveč sklenili, da morajo takšno odločitev sprejeti krajani Lucije, bo sadove obrodila jeseni. Je pa že zdaj za seboj pustila čustveno prizadete svetnike italijanske manjšine.

Jeseni bodo krajani Lucije  na posvetovalnem referendumu 
odločili, ali bo Lucija postala Sveta Lucija oziroma Santa Lucia. Foto: Tomaž Primožic/FPA
Jeseni bodo krajani Lucije na posvetovalnem referendumu odločili, ali bo Lucija postala Sveta Lucija oziroma Santa Lucia. Foto: Tomaž Primožic/FPA

PIRAN, LUCIJA > Po koncu glasovanja, na katerem so piranski občinski svetniki z enajstimi glasovi za, šestimi proti in osmimi vzdržanimi odločili, da bodo o preimenovanju vprašali krajane, je namreč Manuela Rojec, piranska podžupanja in svetnica iz vrst Samoupravne skupnosti italijanske narodnosti, razočarana in prizadeta zapustila sejno dvorano.

“Ni problema, me pa veseli, da se je pokazalo to, kar se je pokazalo. Mi smo dobri, ko smo pridni, tiho, delamo kulturo, čuvamo kulturno dediščino ... Enkrat v štirih letih našega mandata damo en predlog in prav dokažete nam, da nismo vredni, da ga sprejmete takšnega, kot smo ga podali. Zahvaljujem se za to, dobra izkušnja,” je grenko dejala Manuela Rojec.

Zgodovinski spomin

Da bo glasovanje o pobudi, naj občina začne z aktivnostmi, ki bi vodile v preimenovanje naselja Lucija v Sveta Lucija (oziroma italijansko Lucia v Santa Lucia), pestro, so dali slutiti že komentatorji na družbenih omrežjih. Videti je, da so trije svetniki italijanske skupnosti dregnili v osje gnezdo medsebojnih slovensko-italijanskih odnosov, prežeto s političnimi stereotipi in spomini na “naše” in “vaše”, na fašizem in komunizem.

Predstavniki Samoupravne skupnosti italijanske narodnosti so predlog pripravili pred letom dni. Zapisali so, da je Santa Lucia (Sveta Lucija) prvič omenjena že v 12. stoletju in da jo je takratna oblast po drugi svetovni vojni (med letoma 1954 in 1956) preimenovala v Lucijo z dekretom, ne da bi vprašala prebivalce.

“Čas je, da vrnemo potrebno dostojanstvo tudi temu kraju,” so med drugim pozvali v obrazložitvi, v kateri se sklicujejo na primer Sv. Petra v koprski občini, ki ga je povojna oblast preimenovala v Raven, a so mu že leta 1992 vrnili prvotno ime.

Župan Đenio Zadković je naročil agenciji Mediana, naj preveri, kaj krajani Lucije menijo o preimenovanju. Prek spleta, telefona in na terenu so anketirali 135 krajanov ter ugotovili, da so na splošno preimenovanju naklonjeni. Največja naklonjenost je med mladimi do 30 let in starejšimi od 70 let, najmanj pa med ženskami in predstavniki srednje generacije.

Vrnitev zgodovinskega imena

Najprej je iz vrst Gibanja za Občino Piran (GZOP) prišel predlog, da bi o tem odločali na kakšni poznejši seji, do takrat pa naj občina finančno ovrednoti posledice preimenovanja. Svetniki se niso strinjali, točka je ostala na dnevnem redu in okoli 21. ure se je začela vroča debata o Luciji in Sveti Luciji.

Andrea Bartole, svetnik italijanske samoupravne skupnosti, je skušal razgrete politične duhove pomiriti z besedami, da je tudi sam otrok socializma in Jugoslavije, da niti z besedo ni žalil nekdanjega sistema ter da za pobudo zagotovo ne stoji niti katoliška cerkev. “Ne gre za zamenjavo imena iz kaprice, samovolje, ampak za vrnitev zgodovinskega imena. Vrnitev prvotnega imena bi pomenila spravo z lastno zgodovino.”

Davorin Petaros (GZOP) je prvi prilil olja na ogenj in mu očital, da potvarja zgodovino. Osredotočil se je na mnenje zgodovinarja dr. Ivice Pletikosića, ki med drugim pravi, da so zgodovinarji navajeni uporabljati krajevno ime Sveta Lucija za zaselek pred letom 1954, krajevno ime Lucija pa za mesto, ki je nastalo pozneje. Z zgodovinskega (in geogafskega) stališča preprosto ni razloga, da bi se to spreminjalo, očitno je vmes pač posegla dnevna politika in populizem brez zgodovinskih dejstev, še meni Pletikosić.

Kristijan Cerovac (GZOP) mu je ostro oporekal, spomnil je, da je bilo prebivalstvo Pirana še pred prvo svetovno vojno večinoma italijansko, ter izpričal, da je tudi njegov materni jezik italijanščina in da mu ga ni nihče vsilil. “Ko sta prišla fašizem in komunizem, pa so se grde stvari dogajale tako na eni strani kot na drugi.”

Kdaj natanko bo posvetovalni referendum, še ni znano, bo pa dal odgovor na pobudo, ki je aktualna že tri desetletja.


Najbolj brano