Vas Luče v Zgornji Savinjski dolini je postala prva v Sloveniji, ki je v določenih časovnih obdobjih popolnoma energetsko samooskrbna. Sončne elektrarne (102 kW) so postavili na devetih objektih, dodali pet hišnih baterij in sistemsko baterijo, ki je priključena na del omrežja in napaja 35 merilnih mest – od stanovanjskih hiš in kmetij pa vse do delovnih poslopij in manjših podjetij.
Gre za 6,42 milijona vreden evropski projekt Compile, v katerem sodeluje 12 evropskih partnerjev, pa še po en iz Indije in Kitajske, za vodenje in koordinacijo pa skrbi Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Pri izvedbi projekta v Sloveniji sodelujeta še Petrol in Elektro Celje. Kot pojasnjuje energetik in koordinator projekta Andrej Gubina, sončne elektrarne in drugi obnovljivi viri zadoščajo za pokrivanje porabe le del časa, preostali čas, ko sonce ne sije in se baterije izpraznijo, pa se potrebe vasi pokrivajo iz omrežja. Eden glavnih dosežkov projekta, ki naj bi predvidoma trajal od novembra 2018 do maja 2022, je prehod iz centraliziranega v prilagodljivo, a hkrati tudi stabilno decentralizirano omrežje.
In Luče niso edini tovrstni projekt v Sloveniji. Avgusta so v podjetju Sonce energija v sodelovanju s platformo SunContract zagnali, kot pravijo, prvo energetsko 100-odstotno samooskrbno vas. Zavrate, majhna vas v občini Radeče, je v celoti uporabila tehnične možnosti priklopa obnovljivih virov na distribucijsko omrežje in pokrila potrebe vseh vaščanov po električni energiji. "Trenutna ocena je, da bo vas s predhodno in novo nameščeno sončno elektrarno (50 kW) letno pridelala dovolj oz. celo več elektrike, kot je bo tudi porabila," so sporočili iz podjetja.
Oktobra so samooskrbo razširili še na mestno jedro Radeč, ko so na streho tamkajšnjega zdravstvenega doma namestili fotovoltaične elektrarne (112 kW). Ta bo Radečanom, ki živijo v mestnem jedru, omogočala uporabo energijskega vira tudi brez lastne investicije, posledično pa se bodo tudi njihovi stroški za elektriko znižali. Hkrati imajo v podjetju že podpisanih dodatnih 50 pogodb za samooskrbne skupnosti, ki jih bodo postavili prihodnje leto. V naslednjih desetih letih želijo vse strehe v vaseh in mestih pokriti s sončnimi elektrarnami in jim tako zagotovili samooskrbnost. Skupaj s porabniki nameravajo v samooskrbne skupnosti z obnovljivimi viri energije (OVE) vložiti 1,6 milijarde evrov, kar bo zadoščalo za oskrbo 160.000 gospodinjstev, pravijo.
Gradnjo Sončne skupnosti, ki bo samooskrbo omogočila tudi gospodinjstvom, ki si ne morejo privoščiti lastne sončne elektrarne, načrtuje tudi naš največji dobavitelj električne energije GEN-I. S priklopom prve sončne elektrarne spomladi 2022 bo v to skupnost vstopilo prvih 500 članov, v prihodnjih treh letih pa naj bi ta način samooskrbe omogočili 25.000 slovenskim gospodinjstvom.
Gradnjo samooskrbnih skupnosti je z novim Zakonom o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije podprla tudi država. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo, je v okviru zakona že vzpostavljen spodbujevalni okvir za hitrejši razvoj skupnosti na področju izrabe energije iz obnovljivih virov (skupne elektrarne) in ciljno usmerjanje investicij v OVE na območja, kjer niso potrebna večja dodatna vlaganja v omrežje.
Bi lahko Slovenija postala velika samooskrbna skupnost?
Slovenija ima ogromen potencial glede samooskrbnih skupnosti "zaradi svoje lege in podnebja, saj imamo na razpolago ogromno prostih streh in tudi degradiranih površin, ki so primerne za izrabo obnovljivih virov energije", pravijo v podjetju Sonce energija. Kljub temu, da bi lokalno porabo lahko pokrili z lokalno proizvodnjo iz obnovljivih virov, pa dolgoročne analize kažejo, da za delovanje industrije in omrežja celotnega sistema potrebujemo nekaj velikih elektrarn, razlaga Gubina. Celotne energetske porabe Slovenije tako ne moremo pokriti zgolj z majhnimi razpršenimi lokalnimi obnovljivimi viri, "saj so nestanovitni, negotovi in spremenljivi, vse energije, ki jo potrebujemo, pa tudi ne moremo uvoziti".
"Slovenija zasleduje dva cilja, dosegli ju bomo z več obnovljivimi viri"
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je pojasnil, da Slovenija zasleduje dva cilja – podnebne cilje, ki smo si jih zadali na ravni Evropske unije, in pa cilj energetske neodvisnosti. Na podlagi EU imamo tako v Sloveniji sprejeta Nacionalni energetsko podnebni načrt (NEPN) in Dolgoročno podnebno strategijo Slovenije do leta 2050 (DPSS). Kot pravi minister, sta cilja, ki ju za zdaj še ne dosegamo, med seboj tesno povezana, po njegovem mnenju pa ju bomo v prvi vrsti dosegli z več obnovljivimi viri energije.
V letu 2020 smo največ energije, 29 odstotkov, pridelali z naftnimi proizvodi, sledila je jedrska energija s 25 odstotki, obnovljivi viri (vključno s hidroenergijo) z 19 odstotki, premog s 16 odstotki in zemeljski plin z 11 odstotki. V primerjavi z letom 2010 se je sicer delež premoga znižal za štiri odstotne točke, delež obnovljivih virov pa povečal za tri odstotne točke.
Med obnovljivimi viri v oskrbi z energijo prevladujejo les in druga trdna biomasa s 43 ter hidroenergija s 34 odstotki. Ostali obnovljivi viri, med drugim vetrna in solarna fotovoltaika, imajo manjše deleže. Slovenija namerava od leta 2020 do leta 2030 povečati obnovljive vire energije za 90 odstotkov. Od tega vire sončne energije za 312 odstotkov, vetrne za 1400, hidro za slabe tri, bioplin za slabih deset, lesne biomase pa za 172 odstotkov.
Ko govorimo o rabi vetra in sonca, je treba poudariti, da Slovenija precej zaostaja za večino drugih držav članic Evropske unije, pojasnjuje Tomislav Tkalec iz Focusa. Slovenija ima med državami članicami EU najnižji delež električne energije, proizvedene iz sonca in vetra. Leta 2020 je ta delež znašal zgolj 1,75 odstotka, povprečje v EU je bilo 19,58 odstotka. Obenem Slovenija, kot je zapisano v NEPN-u, med letoma 2020 in 2030 predvideva drugo najnižjo rast deleža obnovljivih virov energije v končni rabi energije med vsemi državami članicami EU. Iz predvidenih 25 odstotkov v letu 2020, na 27 odstotkov v letu 2030, torej zgolj za dve odstotni točki.
"Ni načina proizvodnje električne energije brez škodljivih posledic za okolje"
Čeprav so okolju bolj prijazni, imajo tudi obnovljivi viri energije slabe lastnosti. Lesna biomasa sicer ogrevanje poenostavi, namesto sekanja in nošenja drv se preprosto uporabi pelete. "Pelete je mogoče nadzorovati, tudi izpusti raznih delcev so manjši, se pa lahko zaplete, če se uporablja drevesa stare rasti. Takrat prinašamo dodaten Co2 iz preteklosti, enako kot pri premogu," je dejal Gubina. Kot pojasnjuje, je ogrevanje s pomočjo biomase za gospodinjstva dobra izbira, medtem ko je zanj zamisel, da bi elektrarne kurile na biomaso, nesmiselna. "Na tej točki bi podjetja, ki se ukvarjajo z biomaso, začela tekmovati s prostorom, ki je namenjen proizvodnji hrane, ki pa je za nas tudi seveda pomemben," je pojasnil.
"Več moramo vlagati v hidroenergijo," je prepričan Vrtovec. Priložnost za izgradnjo štirih novih hidroelektrarn imamo, kot pravi, na reki Savi. Na spodnji Savi je že dalj časa v načrtu izgradnja HE Mokrice, vlada pa je začela s projektom za gradnjo še treh dodatnih HE na srednji Savi. Gubina pojasnjuje, da so bile hidroelektrarne in hidroenergija za energetike od nekdaj optimalna rešitev. "Ne proizvajamo ogljikovega dioksida, voda teče, le tok malo spremenimo, poskrbimo za ribje letve in to je to, to je zmaga," pripoveduje.
A kljub temu imajo hidroelektrarne slabe lastnosti, saj zaradi njih pride do spremembe kemijskih in bioloških lastnosti reke, posledično pa se spremenijo živalske in rastlinske vrste, pa tudi ekosistem. Te omejitve prepoznava tudi NEPM, ki upošteva usmeritve študije Aquarius78, da se, kolikor je le mogoče, razvoj mreže malih hidroelektrarn izvede na način, da imata nadgradnja in posodobitev že delujočih malih hidroelektrarn in revitalizacija že obstoječih, a nedelujočih malih hidroelektrarn prednost pred ureditvijo novih. Te pa naj bodo vezane na obstoječe objekte (jezove in pregrade). Povečanje števila velikih hidroelektrarn je medtem predvideno na obstoječih in drugih dovoljenih lokacijah.
Glede na NEPN je "proizvodnja električne energije v sončnih elektrarnah (SE) največji razvojni in okoljsko sprejemljiv potencial za povečanje proizvodnje električne energije iz OVE v Sloveniji". Prihodnji razvoj je prednostno usmerjen v integracijo sončnih elektrarn v stavbe, kar 80 odstotkov bi namreč predstavljale srednje in večje SE, preostanek pa bi predstavljala samooskrba s SE v gospodinjstvih.
Da so sončne elektrarne lahko idealna rešitev, še posebej v urbanih okoljih, je prepričan tudi Gubina. "Tam imamo skoncentrirano porabo energijo. Na strehah, ki so zdaj neizkoriščene, lahko postavimo panele," predlaga tudi nadkritje parkirišč in različnih hal. Po drugi strani pa bi bile lahko velike sončne elektrarne, ki prekrijejo velik del zemlje, problematične, saj lahko pride do omejevanja površin za pridelovanje hrane. Prav tako je slaba stran sončnih elektrarn sorazmerno nizek izkoristek proizvodnje elektrike glede na površino.
Vrtovec: Žalosti me, da imamo ta trenutek v Sloveniji samo dve vetrnici
"Žalosti me, da imamo ta trenutek v Sloveniji samo dve vetrnici," pove Vrtovec. Gubina medtem postreže z informacijo, da so investitorji, ki so ju postavili, z njima zelo zadovoljni. Čeprav imamo manj vetrnega potenciala, kot na primer Danska in Nemčija, bi lahko imeli v Sloveniji več vetrnic. A se postopki kar vlečejo, pravi minister. Na infrastrukturnem ministrstvu so pojasnili, da v okviru NEPN načrtujejo več vetrne energije. Od 1. junija letos je bilo na osnovi veljavne zakonodaje izdanih 26 energetskih dovoljenj za vetrne elektrarne (skupaj 575,25 MW). "Poleg tega pa je Agencija za energijo v okviru doslej izvedenih pozivov za vstop v podporno shemo potrdila 73 projektov vetrnih elektrarn (skupaj 291,97 MW)," so še dodali.
Kot je razvidno tudi iz NEPM, sta glavni težavi vetrnih elektrarn umeščanje v prostor (varstvena, zavarovana in ogrožena območja) ter družbena sprejemljivost (zaradi razpršene poselitve je omejeno število lokacij vetrovno primernih območij, kjer v bližini ni ljudi in težav s hrupom). Gubina sicer glede hrupa zagotavlja, da so vetrnice vendarle veliko tišje od večine vozil, kot so vlaki ali avtomobili na avtocesti. Pravi, da vetrnice vplivajo tudi na ptice in netopirje, a da se živali prilagodijo okolju. Na Danskem so na primer z radarji spremljali gibanje ptic pred in po postavitvi polja vetrnic. "Ptice so se zelo dobro prilagodile in na vetrnicah začele tudi gnezditi. Ni prišlo do težav, da bi vetrnice pobile ptice".
Z bioplinom bi lahko nadomestili zemeljski plin
Živinska gnojila predstavljajo zaradi razmeroma dobro razvite živinoreje precejšen potencial za proizvodnjo bioplina. Teoretični izračun v NEPN kaže, da bi iz gnoja lahko proizvedli 315 GWh električne energije in 245 GWh toplote, ta surovina pa je primerna tudi za proizvodnjo bioplina, ki je obnovljiv plin in v prečiščeni obliki primeren za injiciranje v plinovodna omrežja in kot tak lahko nadomesti zemeljski plin. Zaradi razmeroma majhnih kmetij in zaradi njihove razpršenosti je tehnično izkoristljiva le približno tretjina tega potenciala.
"Čeprav so ključni pri zasledovanju ciljev, obnovljivi viri ne bodo dovolj"
Hkrati s povečanjem števila obnovljivih virov pa načrti vključujejo tudi zmanjšanje virov, ki so za okolje najbolj škodljivi. Največji porabnik energije, namenjene končni rabi, je bil v letu 2020 s 35 odstotki promet. Iz projekcij NEPN je razvidno, da bi se raba energije v prometu s trenutnimi ukrepi do leta 2030 še povečevala, bila bi za 6 odstotkov višja kot leta 2017. Do leta 2040 bi se na to glede na leto 2030 zmanjša za 8 odstotkov. Glede na scenarij, ki vključuje dodatne ukrepe NEPN, pa naj bi se raba energije zmanjševala zlasti na račun hitrejšega uvajanja alternativnih pogonov pri osebnih avtomobilih. Do leta 2030 bi se glede na 2017 znižala za 11 odstotkov, do leta 2040 pa za 54 odstotkov.
Od Teša dobimo kar tretjino vse električne energije, jo bo lahko nadomestila nova nuklearka?
Največji onesnaževalec z ogljikovim dioksidom pri nas je medtem Termoelektrarna Šoštanj (Teš) v Šaleški dolini, lani je spustila 3.760.438 ton ogljikovega dioksida. Uporabo premoga naj bi opustili do leta 2033, vendar bi zapiranje rudnika trajalo še nekaj časa. Kot pravi Vrtovec, je to najbolj optimalna možnost, če želimo doseči podnebne cilje. Dodal je, da je to tudi s finančnega vidika najboljše, saj je poslovanje Teša zlasti zaradi emisijskih kuponov ogroženo.
Od Teša sicer pridobimo kar 28 odstotkov vse električne energije, zato je zelo pomembno načrtovati, kako bomo po zaprtju nadomestili ta izpad. "Če želimo še vedno ohraniti robusten elektroenergetski sistem, obnovljivi viri energije ne bodo dovolj," ugotavlja tudi Vrtovec. "Zagotovo bo potrebna tudi jedrska tehnologija". Prav zato je Slovenija že izdala energetsko dovoljenje za drugi blok nuklearke, poleg tega pa se vodijo postopki za podaljšanje delovanja obstoječe jedrske elektrarne Krško še za 20 let, torej do leta 2043.
Minister je zagotovil, da je jedrska energija varna. "V Sloveniji imamo odlične izkušnje in izvrstne strokovnjake na področju jedrske energije," pojasnjuje, gre namreč za tretjo generacijo jedrskih elektrarn. "To ni prva generacija, to ni Černobil in vsako strašenje je popolnoma brezpredmetno, ker je tehnologija tako napredovala, da z njo ne moremo primerjati dogodkov izpred 40 let."
Kdaj bo zrasel drugi blok jedrske elektrarne?
"Začeli smo z energetskim dovoljenjem, ki je ključen korak za začetek projekta," pove Vrtovec. Vlagatelj, ki je tudi dobil energetsko dovoljenje, je GEN energija. Predvidoma konec decembra bodo začeli postopek umeščanja v prostor, minister pravi, da bi lahko bil objekt v prostor dokončno umeščen do leta 2026 oz. 2027. Temu bo sledila faza odločanja o investiciji. "V tem trenutku vemo samo, kje in kakšno nuklearno elektrarno želimo imeti, torej 1100 MWh," in pojasnjuje, da je še prezgodaj govoriti o investicijski vrednosti projekta.
Skrb vzbuja tudi odlaganje radioaktivnih odpadkov. A kot je opomnil minister, bomo odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) zgradili v Vrbini pri Krškem. Projekt je v zadnji fazi pridobivanja potrebne dokumentacije in izbora izvajalcev, gradnja z investicijsko vrednostjo okoli 194 milijonov evrov pa naj bi stekla v začetku prihodnjega leta in bo trajala tri leta. Denar za izvedbo naložbe je v celoti zagotovljen v skladu za razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško.
Gen-I: jedrska energija za industrijo, sončna za gospodinjstva
Robert Golob, Gen-I, energetsko prihodnost vidi v kombinaciji jedrske in sončne energije. "Poraba za industrijo se pokrije z jedrsko elektrarno, medtem ko se poraba za gospodinjstva s sončnimi elektrarnami. In to dvoje, tudi z vidika umeščanja v prostor, deluje." Izračuni, ki so jih naredili skupaj z ELES-om, sistemskim operaterjem prenosnega električnega omrežja, kažejo, da je to za Slovenijo z današnje perspektive najboljša kombinacija, če resno želimo razogljičiti Slovenijo v hitrem času.
Na zmanjšanje porabe energije pa bi lahko vplivale tudi trenutne podražitve. "Energetiki smo vedno govorili, da je energija prepoceni," pripoveduje Gubina, saj pri takšnih cenah ljudi težko prepričamo, da bi ugašali luči, kaj šele, da bi spremenili način ogrevanja. Šele zdaj smo se začeli zavedati, tako Gubina, da je lahko elektrika velik strošek.
"Konkretnega vladnega načrta še ni"
Medtem ko je v zraku veliko načrtov o prihodnosti energetike, se postavlja vprašanje, če so načrti vlade jasni, kako bomo te ključne cilje za energetsko oskrbo v prihodnosti izpeljali. Robert Golob pravi, da konkretnega načrta, predvsem vladnega, še ni. "Imamo dokument, ki se imenuje nacionalni energetski program, vendar ta dokument ni akcijski načrt, ne naslavlja tega, kako bomo cilje izpolnili, ampak jih le postavlja. Poslanstvo Gen-I za naslednjih 10, 15 let je, da izpolnimo nacionalne cilje na področju obnovljivih virov energije. In to na način, ne da sanjamo, kako bomo gradili elektrarne na Muri, o velikanskih vetrnih parkih, ker tega nikoli ne bo, ampak da uporabimo tisto tehnologijo, za katero vemo, da je izvedljiva, in jo obvladujemo."
Do vladnih načrtov glede energetske prihodnosti je skeptičen tudi Tkalec. "Nacionalni energetski in podnebni načrt imamo sprejet, ker je to od nas zahtevala EU. Sledimo ciljem EU, to je naša strategija, kaj več si pa naši odločevalci ne znajo predstavljati." Državne energetske strategije pa nimamo že od leta 2005, pravi.
Ni dovolj govoriti modne besede, treba se je vprašati, kaj od tega lahko izvedemo in kdo bo to izvedel. V tem je razlika med politiko in državniki, ki se zavedajo, tako Golob, kako bodo izpeljali tisto, kar govorijo.
KOMENTARJI (196)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.