»V Generaliju spodbujamo in se zavzemamo za vsebinsko primerjavo nevarnosti za premoženje in poslovanje podjetja in ustrezna ter pravilno visoka kritja, ki podjetju omogočijo poslovanje tudi v primeru hudih nesreč, saj je naša ambicija sodelovati s podjetji kot vseživljenjski partner, poudarja Marko Križan. Marsikateri menedžer še vedno gleda na zavarovanje predvsem kot enega izmed fiksnih stroškov in zanemari vsebino zavarovanja. V Sloveniji se le počasi umika praksa, da stranka prinese konkurenčno ponudbo druge zavarovalnice in enostavno pričakuje nižjo premijo. V primeru škodnega primera tako nastopi situacija, ki bi se morala zgoditi pred sklenitvijo zavarovanja, ko se zavarovanci nemalokrat zares podrobno seznanijo s podrobnostmi sklenjenega zavarovanja. Križan pa opozarja, da imajo zavarovalnice velik vpliv na preventivnem področju, v času, preden nastane škoda. »Prednost zavarovalnice Generali je tudi v prenosu znanja in izkušenj iz matične Skupine, tako, da smo na področju škodne preventive zares močni in ponosni, da Skupina Generali letos praznuje že 190. obletnico delovanja.
Področje preventivnega delovanja Generalija je risk inženiring. Poenostavljeno to pomeni, da imamo zaposlene specialiste, ki obiščejo podjetje pred sklenitvijo zavarovanja ali med trajanjem zavarovanja, da preverijo npr. stanje aktivne požarne zaščite, varovanja pred naravnimi nesrečami, kako vzdržujejo svoje naprave, opremo, stroje in podobno,« razlaga Križan o storitvi, ki jo kot edini sistematično in v takšnem obsegu v Sloveniji ponujajo proizvodnim in večjim podjetjem.
Namen obiska risk inženirja v podjetju podjetja je dvojen. Po eni strani je namen risk inženiringa, da oseba v zavarovalnici, ki sprejema odločitve v zvezi z zavarovanjem, pridobi oceno rizika, po drugi strani pa stranki predstavi priporočila za zmanjšanje rizika. Gre za tesno sodelovanje in vseživljenjski partnerski odnos s strankami, ki tako povečajo varnost poslovanja. Priporočila pomenijo konkretne organizacijske ali tehnične rešitve, kako naj se podjetje izogne ali prepreči škodo oziroma načine, da bi ta bila lahko ob morebitnem nastanku čim nižja,« pojasni sogovornik. K temu dodaja, da je ta storitev zavarovalnice zelo pomembna dodana vrednost zavarovanju za proizvodna in večja podjetja.
Z upoštevanjem priporočil do zmanjšanja tveganja
Ena izmed največjih slovenskih korporacij je v 10 letih sodelovanja z Generalijem bistveno zmanjšala požarni riziko zaradi sodelovanja z zavarovalnico na področju riziko inženiringa. V praksi je to pomenilo, da je Generali na tri do štiri leta izvajal oglede podjetja, se pogovarjal z njihovimi strokovnjaki za varstvo pri delu in požarno varnost ter dajal priporočila za zmanjšanje rizika. Leta 2007 so dobili 32 priporočil, 10 let pozneje zgolj še štiri,« razlaga Križan.
Z upoštevanjem priporočil se zmanjšajo tveganja, ki jim je podjetje izpostavljeno, pozitivno pa to vpliva tudi na pogoje zavarovanja, pri čemer tukaj ni mišljena le višina premije. »Ko pride do škodnega primera, se materialna škoda da nadomestiti, prav tako je mogoče zavarovati tudi škodo zaradi obratovalnega zastoja. Stranke pa se večkrat ne zavedajo, da pa ob škodnem primeru nastopi tudi določena oblika škode, ki je ni mogoče zavarovati, in sicer v obliki izgube trga in/ali izgube ugleda. Zato so medsebojno zaupanje, strokovna priporočila in preventiva tako zelo pomembna,« opozarja direktor korporacijskih zavarovanj zavarovalnice Generali. Ob tem izpostavi študije, ki so jih izvajale zavarovalnice, in po katerih ni preživelo več deset odstotkov podjetij, ki so utrpela veliko požarno škodo.
Med primeri implementiranih priporočil veliko organizacijskih
»Poleg korporacij obstaja kar nekaj srednjih podjetij, v katerih je lastnik ali menedžer spoznal dodano vrednost na področju preventivnega svetovanja in z veseljem upošteval priporočila. Res je, da se najpogosteje uvedejo predvsem priporočila, ki ne zahtevajo prevelikih finančnih vložkov. To so predvsem organizacijski ukrepi. Nekateri so morda na prvi pogled banalni, vendar po izkušnjah prav takšni razlogi mnogokrat vodijo do nesreče. Denimo, svetujemo, dajte umakniti palete, ki jih skladiščite ob steni vašega skladišča, in sicer vsaj za 15 metrov. Namreč, skladiščite jih neposredno ob zunanji steni, nad njimi so okna, ki so pogosto priprta, v neposredni bližini je cesta, po kateri se mladina zvečer vrača iz nočnega življenja. Dovolj je, da nekdo samo en cigaretni ogorek odvrže čez ograjo, da se poklopi ena stvar z drugo in se požar na paletah razširi skozi okna v notranjost. Streha ali stene so izolirane iz poliuretanske pene, tako da se bo požar dokaj enostavno razširil po celotnem objektu. Podoben primer se je že zgodil v tujini.
Za drug primer organizacijskih priporočil navaja menedžerja, ki je povedal, da je v njihovem proizvodnem podjetju povsod prepovedano kajenje. »Mi svetujemo, da je to sicer hvalevredno, vendar obstaja nevarnost, da bodo zaposleni potem skrivaj kadili po skritih kotičkih v ali okoli tovarne, kar lahko vodi tudi do katastrofe. Priporočamo, naj naredi kadilnico,« doda.
Eno od številnih organizacijskih priporočil je tudi v primerih podjetij, kjer je sistem javljanja požara vezan na vratarnico, ponoči pa je tam zgolj ena oseba, ki gre občasno na obhode objektov. »V takšnem primeru se lahko javljalnik požara sproži ravno med obhodom. Zato priporočamo, da poskrbijo, da bo varnostnik med obhodom obveščen o morebitni sprožitvi požarnega alarma. Gre za majhen strošek, a potencialno velik prihranek«, pravi sogovornik.
Generalijev sistem predvideva tri vrste priporočil. Prva so obvezna, ki jih mora stranka izvesti v razmeroma kratkem času, če stranka želi obdržati zavarovalno kritje oziroma sploh pridobiti ponudbo za zavarovanje. »V skoraj 25 letih delovanja na slovenskem trgu je bilo tovrstnih obveznih priporočil izredno malo. Na primer, ob ogledu smo ugotovili, da zunanje hidrantno omrežje ne deluje, ker je poškodovan del omrežja«, poudari Križan. Druga vrsta priporočil zavarovalnice je manj stroga, ta se stranki predstavijo kot neobvezna, ob naslednji obnovi zavarovanja pa strokovnjaki preverijo, ali jih je stranka upoštevala, kar lahko vpliva tudi na višino premije. Namen tretje vrste priporočil pa dajo podjetju z namenom, da se nevarnosti dodatno zmanjšajo, vendar ne vplivajo bistveno na oceno rizika. Upoštevanje priporočil pa vpliva na končno oceno ogroženosti podjetja in na oceno največje verjetne škode v podjetju. Običajno so priporočila vezana na požarno varnost. Če stranka želi višjo zavarovalno vsoto pri zavarovanju nevarnosti poplave ali potresa, tudi ta rizik podrobneje ocenijo risk inženirji zavarovalnice.
Proizvodna podjetja zavarujejo tudi razširjeno proizvajalčevo odgovornost
Poleg tega, da proizvodna podjetja zavarujejo proizvajalčevo odgovornost, je vse več takšnih, ki v okviru tega zavarovanja zavarujejo tudi tako imenovano razširjeno proizvajalčevo odgovornost. »Številna podjetja v Sloveniji namreč proizvajajo polizdelke, ki se vgrajujejo v končni izdelek naročnika. Dobavitelji so zato izpostavljeni nevarnosti, da polizdelek ne izpolnjuje funkcionalnih specifikacij, posledica pa je nastanek določenih stroškov, za katere je odgovoren dobavitelj. V tem primeru zavarovalnica krije določene stroške, kot so stroški demontaže pomanjkljivega polizdelka, stroški vnovične vgradnje.
Podjetja sicer še vedno najpogosteje zavarujejo nevarnosti požara in potresa, avtomobilska zavarovanja ter vse vrste odgovornostnih zavarovanj. »Opažamo povečano povpraševanje po zavarovanju odgovornosti uprave in nadzornega odbora. Pri odgovornostnih zavarovanjih se trend povečevanja zavarovalnih vsot nadaljuje, kar kaže, da se podjetja vse bolj se zavedajo svoje odgovornosti,« sklene Križan.
