Pozitivna novica: v Sloveniji trenutno večja gospodarska rast kot pred epidemijo

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) po dosedanjih podatkih pričakuje uspešen zaključek letošnjega gospodarskega obdobja - celo uspešnejši od dosedanjih predvidevanj in napovedi. Razlog za beleženje pozitivnega trenda gospodarske rasti naj bi bil predvsem v stopnji višje rasti zasebne potrošnje, ki jo poleg prilagajanja potrošnikov in povezanih dejavnosti spremenjenim razmeram podpirajo tudi pozitivne spremembe na trgu dela. 

Kaj nam sporočajo statistike? 

V letošnjem septembru je UMAR napovedal 6,1 odstotek rasti BDP-ja (bruto domače proizvodnje), danes pa je za Ekonomsko ogledalo sporočil, da bo predvidena rast višja za polovico do ene odstotne točke. V tretjem četrtletju letošnjega leta se je BDP povečal za 1,3 odstotne točke, medletno pa za kar pet odstotkov, kar pomeni, da je letošnja gospodarska rast presegla gospodarsko rast iz predkriznega obdobja zadnjega četrtletja leta 2019. Vsled zaostrenim epidemiološkim razmeram in posledičnim težavam ter omejitvam v proizvodnji, UMAR napoveduje padec oziroma upočasnjeno gospodarsko rast v zadnjem četrtletju letošnjega leta, vsekakor pa bo leto 2021 gospodarsko uspešnejše, kot je bilo sprva predvideno. Iz UMAR-ja ob tem sporočajo, da bo ključno vlogo pri nadaljnji gospodarski rasti vsekakor igralo epidemiološko in zdravstveno stanje v državi ter vsi ukrepi povezani z zajezitvijo in obvladovanjem epidemije. Ključno vlogo bo igralo tudi prilagajanje tako gospodarstva kot prebivalstva na spremenjene razmere. 

Višja bo tudi inflacija

Višja od jesenskih napovedi bo tudi inflacija, ki jo bomo izmerili tako do konca letošnjega leta kot tudi v prihodnjem letu. Zaradi visokih cen surovin in energentov se je inflacija že v letošnjem novembru povzpela na 4,6 odstotka, decembra pa bi na medletni ravni lahko presegla celo štiri odstotne točke. Višja inflacija nas bo, po napovedih UMAR-ja, spremljala še vsaj nekaj mesecev. (Spomnimo, UMAR je letošnjo jesen napovedal inflacijo v višini 2,5 odstotka, ki smo jo po novih podatkih že presegli). 

Višanje inflacije bi lahko sprožilo tudi zahteve po višjih plačah, na katere bo v vsakem primeru vplivalo pomanjkanje primerno usposobljenega kadra. Gledano s pozitivne plati, obstaja možnost hitrejše odprave težav z ozkimi grli v dobavi, kar bi imelo globalen vpliv na gospodarsko aktivnost, ublažilo pa bi tudi s tem povezane pritiske, ki bi nastali zaradi višjih cen. 

Javnofinančni primanjkljaj letos nižji kot lani

V prvih desetih mesecih letošnjega leta je bil naš javnofinančni primanjkljaj nižji, kot v istem obdobju preteklega leta, še poroča UMAR, ki do konca tekočega leta pričakuje povečanje primanjkljaja in sicer zaradi okrepljenih investicijskih izdatkov ter nekoliko višjih izplačil za blaženje posledic epidemije. 

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord