Precej nerodna izbira termina (ob 15.30, le dve uri pred začetkom prireditve Športnik leta v Cankarjevem domu v Ljubljani) je botrovala temu, da je moral Bobinac že po 45 minutah zapustiti skupščino – pred tem je njeno vodenje prepustil Toniju Jancu – in oditi na omenjeno prireditev. Že pred slabima dvema mesecema je na seji predsedstva RZS napovedal, da ne bo več kandidiral za predsednika, ampak bo na tem položaju ostal le do uradnega konca mandata 29. oktobra. »Kar 14 let je bilo dovolj, čeprav je minilo kot blisk. Ni bilo vedno lahko, a rokomet mi je v tem času zlezel pod kožo, vseeno pa sem se odločil, da je čas za spremembe. Novi obrazi na čelu zveze bodo zagotovo prinesli novo energijo. Kar se tiče finančnega dela poslovanja RZS, ta ni problematičen, ampak je pozitiven in stabilen, tako da zvezo zapuščam v dobri kondiciji. Vsi v rokometni družini smo lahko ponosni tudi na vse druge dosežke na različnih področjih, še posebej na tekmovalnem,« je zadnje poročilo o svojem predsedniškem delu v ustni obliki predstavil Franjo Bobinac.
»A ne veselite se prehitro mojega odhoda iz rokometa, saj se me še ne boste dokončno znebili. Še naslednja tri leta imam mandat člana izvršnega odbora evropske zveze EHF,« je v šaljivem slogu dodal Bobinac, njegovi glavni tekmovalni želji v bližnji prihodnosti pa sta uvrstitev tako moške kot ženske članske reprezentance na OI 2024 v Parizu (to je zame najlepše mesto na svetu, v Sloveniji pa Ljubljana, je pojasnil). Za svojega naslednika je predlagal Bora Rozmana, kar so uradno storili še po trije posamezniki in klubi. »Rozman je pokazal največjo željo, pripravljenost, žar in entuziazem za vodenje zveze. Mislim, da je pravi človek za ta položaj,« je ocenil Bobinac (v petek ga čakajo še volitve predsednika OKS), ki je Rozmana leta 2019 iz člana predsedstva RZS »povišal« v takratnega podpredsednika.
Postal je 16. predsednik RZS
Rozman je bil tudi edini kandidat, pred glasovanjem pa je v 25 minutah ustno in pisno predstavil program ter oba svoja kandidata za podpredsednika – Sebastjana Gergeto za moški rokomet in Dejo Doler Ivanović za ženskega. Volilno pravico je imelo 82 članov skupščine RZS, a ker ni imel nobenega protikandidata, mu je ob zagotovljeni sklepčnosti zadostoval že zgolj (en) glas. Toda na koncu jih je zbral 44 oziroma glasove vseh, ki so na skupščini glasovali v živo ali s pooblastili drugih. Tako je 50-letni Rozman, doktor znanosti s področja intelektualne lastnine, postal 16. predsednik slovenske rokometne zveze od njene ustanovitve decembra 1949, poleg obeh podpredsednikov so bili v predsedstvo potrjeni še Blaž Brodnjak, Tomaž Jontes, Vanja Lombar, Samo Lampret, Janez Škrabec in Blaž Urbanija, za častnega predsednika RZS pa Bobinac.
Novopečeni prvi mož slovenskega rokometa se dobro zaveda, da stopa v velike čevlje. »A vedno v življenju sem rad sprejemal velike izzive, tako da sem prepričan, da bom kos nalogi. Vem, da so pričakovanja velika, a sem se v dveh mandatih kot član predsedstva in podpredsednik kar precej obrusil, zato verjamem, da bom nadaljeval dobro delo predhodnika. RZS je v dobri formi, tudi finančno. Ohranjati to stabilnost, s katero sem se ukvarjal že kot podpredsednik, je tudi moj ključni cilj. Seveda si želim še bistveno več denarne podpore, tudi s strani države,« je pojasnil Bor Rozman, ki je letos predčasno končal petletni mandat direktorja občinske uprave Kranj in postal poslovni direktor odvetniške pisarne Jereb. Na finančnem področju ima cilj, ki pa se mnogim zdi bolj božično-novoletna želja kot realnost: »Želim si velikega in vrhunskega generalnega pokrovitelja zveze za milijon evrov. Kot podpredsedniku mi to ni uspelo, upam, da mi bo zdaj. No, tudi če bo 750.000 evrov namesto milijona, ne bom imel nič proti.«
