AMZS-jeva analiza prometne varnosti za leto 2020 ugotavlja, da so le trije kolesarji od osmih, ki so lani izgubili življenje v prometni nesreči, uporabljali čelado. »Četudi čelada ne more preprečiti padca, je edina zaščita, ki lahko prepreči nevarne poškodbe glave, kajti prav udarci z glavo v oviro imajo lahko najhujše posledice. Pri padcu je sila udarca v glavo pogosto  osredotočena na zelo majhno površino, kar je lahko recept za hudo poškodbo; s čelado na glavi se sila udarca razprši na precej večjo površino, v idealnih razmerah pa silo udarca v celoti prevzame čelada«, pojasnjuje Blaž Poženel, odgovorni urednik Motorevije AMZS, in dodaja: »Tako kot pri mnogih drugih izdelkih pa seveda tudi pri čeladah velja, da vse niso enako dobre. Zato smo se v Avto-moto zvezi Slovenije v sodelovanju z evropskimi partnerskimi avtomobilskimi klubi odločili, da po nekaj letih znova izvedemo test kolesarskih čelad in na ta način kolesarjem pomagamo pri nakupni odločitvi, izdelovalce pa opozorimo na morebitne pomanjkljivosti.«

Čelade preizkusili in ocenili na podlagi petih kriterijev

Letošnji test je zajel 14 kolesarskih čelad različnih izdelovalcev oziroma ponudnikov, namenjenih predvsem vsakodnevni uporabi v urbanem okolju, čeprav jih seveda lahko uporabljamo tudi povsod drugod, le za divje terenske spuste ali za dirke je pametneje izbrati specializirane čelade. Večina preizkušenih čelad je na voljo tudi v slovenskih trgovinah – fizičnih ali spletnih.

Ker je poglavitna naloga čelade zaščita glave pri udarcih, morajo čelade na testu AMZS na primer prestati preizkus absorpcije sil ob udarcu, pri katerem v čelado udarita nakovali z ravno in zaobljeno površino. Pri tem preizkusu se merijo linearni pospeški, ki simulirajo neposreden udarec. Z merjenjem rotacijskega pospeška se meri odpornost čelade na udarce z oplazenjem, ki so v resničnem življenju pogosti – pri teh udarcih se čelada zavrti, pri tem pa lahko poškoduje glavo. Strokovnjaki so preizkusili tudi odpornost čelade na sile, ki lahko čelado od spredaj ali zadaj snamejo z glave. Izmerili so stabilnost podbradnega paščka in čvrstost zaklepne sponke – pašček in zaklepna sponka morata zdržati določeno obremenitev. 

Pomembna lastnost čelade je njena vidnost v temi, za kar poskrbijo svetlobni odbojniki, zato je test vključeval preverjanje njihove razporeditve, postavitve in velikosti, dodatna svetilna telesa pa so zvišala oceno. Pri čeladi sta pomembni tudi njena namestitev in pritrditev na glavo. Del tega preizkusa je bil zato natančen pregled čelade in njenih delov, saj je pomembno, da na čeladi ni nobenih štrlečih ali ostrih delov. Drug sklop preizkusa je ugotavljal udobje in enostavnost rokovanja s čelado; pri tem so bila pregledana navodila, ocenjeni so bili nastavljivost čelade ter njeno nameščanje na glavo in snemanje z glave, preverili so udobje pri nošenju, podbradni pašček, zračenje in morebitno zastiranje pogleda, del preizkusa pa je bilo tudi čiščenje čelade. V tretjem sklopu so strokovnjaki ugotavljali, ali čelade zdržijo predpisane temperature po standardu DIN, v četrtem sklopu pa so v laboratoriju iskali strupene materiale v oblazinjenju in podbradnih paščkih. 

Dobra zaščita glave že za 60 evrov

Rezultati AMZS-jevega testa 14 kolesarskih čelad so spodbudni. »Pomembna novica je zlasti, da je treba  za dobro zaščito glave pred nevarnimi udarci ob padcih odšteti le 60 evrov. Toliko namreč stane Fischerjeva čelada Urban Plus, ki od vseh preizkušenih čelad ponuja najboljšo zaščito pred poškodbami glave. A dobra novica je tudi, da nobena od preizkušenih čelad pri zaščiti glave ni dobila slabše ocene od ocene zadovoljivo,« rezultate AMZS-jevega testa povzema Poženel. Najboljšo skupno oceno na testu je sicer dosegla Uvexova čelada City i-vo MIPS, ki je pri zaščiti ob padcu dosegla drugo najboljšo oceno, pri udobju in rokovanju pa si prvo mesto deli s Cratonijevo in Girovo čelado. Pri kriteriju odpornosti na vročino in strupenih materialov se je čelada odrezala z oceno zelo dobro, kar pomeni, da gre za čelado z dobrimi in uravnoteženimi lastnostmi, za katero pa je treba kar globoko seči v žep – stane namreč 120 evrov.