Pogled ob koncu sezone svetovnega pokala na uvrstitev v pokalu narodov kaže, da je slovenska alpska smučarska reprezentanca na devetem mestu od tekmic, ki tekmujejo v vseh disciplinah, prehitela le Švedsko, in sicer za 90 točk (1767:1677). Kanada je uspešnejša za 250 točk, preostalih sedem reprezentanc (Švica, Avstrija, Norveška, Italija, ZDA, Francija in Nemčija) je neulovljivih. Druge reprezentance, ki so točkovno blizu Sloveniji, imajo individualne projekte, kot je denimo Slovakinja Petra Vlhova ali hrvaška reprezentanca, ki tekmuje zgolj v tehničnih disciplinah.
Slovenska junaka izkušena Ilka Štuhec in Žan Kranjec
Pogled na osvojene točke slovenske reprezentance v zadnjih desetih sezonah kaže, da večjih odstopanj ni, sploh odkar je tekmovalne smuči postavila v kot Tina Maze. Slovenija se je v pokalu narodov ustalila med osmim in desetim mestom. Vsako leto piše svojo zgodbo in tudi minula je bila specifična. Po lanski je namreč kazalo precej bolje. Spomnimo, da je Andreja Slokar na finalu v Franciji zmagala na zadnjem slalomu sezone, da se je smukač Boštjan Kline vse bolj približeval vrhu, da je imela visoke, a realne ambicije tudi Meta Hrovat. Omenjena trojica ni v tej sezoni tekmovala niti enkrat. Boštjan Kline se je hudo poškodoval spomladi, Andreja Slokar jeseni, Meta Hrovat pa je tik pred začetkom sezone oznanila, da končuje športno pot.
Visokoleteča slovenska reprezentanca je postala ranljiva. Glede na oktobrske okoliščine je bil izkupiček precej boljši od pričakovanj. V prvi vrsti je navdušila 32-letna Ilka Štuhec, ki je kot edina v sezoni dosegla dve zmagi, se še dvakrat uvrstila na zmagovalni oder ter sezono končala kot druga v skupnem smukaškem seštevku. Konstantno sezono svetovnega pokala je imel tudi Žan Kranjec, ki se je pri tridesetih letih prvič ob koncu sezone v skupnem seštevku veleslaloma uvrstil med najboljšo trojico, potem ko sta bila boljša le velemojstra Norvežan Henrik Kristoffersen in Švicar Marco Odermatt. Vodičan se je trikrat uvrstil na zmagovalni oder, dosegel še veliko drugih vrhunskih uvrstitev ter imel v finalu z enajstim mestom tudi kanček športne sreče, da je prišel do enega svojih največjih uspehov v sezoni.
Razočarala Čater in Hadalin
Svoje je pristavila Ana Bucik, ki se je v veleslalomu in slalomu osemkrat uvrstila med najboljšo deseterico, a nikoli ni bila uvrščena višje od petega mesta. Solidno je v smuku napredoval Miha Hrobat, ki je z uvrstitvijo med najboljšo deseterico navdušil v Kitzbühelu in na svetovnem prvenstvu v Courchevelu, imel pa je precej več nihanj, kot bi si želel. Najboljšo sezono v svetovnem pokalu je imela Neja Dvornik, česar v tehničnih disciplinah ni kronala z uvrstitvijo v finale. Najbolj sta razočarala Štefan Hadalin in Martin Čater, ki s svojim karakterjem načenja potrpljenje trenerjem in vodstvu reprezentance. Nekdanji zmagovalec smukaške tekme svetovnega pokala namreč ni bil niti na eni tekmi boljši kot 20. in je zaostal za pričakovanji. Hadalinu so psihične težave privrele na dan drugo leto zapored med sezono, zato znova v prvi vrsti ni izpolnil visokih osebnih pričakovanj, v drugi vrsti pa tudi pričakovanj vodstva, ki mu je v tej sezoni celo nudilo osebnega trenerja.
Ni množičen, je pa spodbuden pogled na slovensko mladež. Rok Ažnoh je postal svetovni mladinski smukaški prvak in si pridobil izkušnje tudi na članskem prvenstvu, kjer je upravičil zaupanje v superveleslalomu. Slovenija ima v 16-letnem Mihi Oserbanu morda celo najobetavnejšega mladinca doslej, saj je v svoji kategoriji z naskokom najboljši na svetu. Ni zanemarljivo, da je imela Slovenija na tekmah evropskega pokala po letu 2009 znova tekmovalca na zmagovalnih stopničkah, kar je uspelo Nejcu Naraločniku.
Potrebna prerazporeditev ekip
Slovenska alpska smučarska reprezentanca se je z drugega svetovnega prvenstva zapored vrnila brez odličja, ki so ga pred tem osvajali vse od leta 2009. Tako letos v Meribelu in Courchevelu kot predlani v Cortini d'Ampezzo so dosegli nekaj odmevnih uvrstitev, a kolajna je bila vendarle preveč oddaljena. Cilj ni bil izpolnjen. Bo pa imela zdajšnja generacija, okrepljena z Andrejo Slokar, ki počasi, a po načrtih okreva po operaciji kolena, vsaj še eno priložnost čez dve leti, morda celo drugo čez štiri leta.
V minuli sezoni je imela slovenska alpska smučarska reprezentanca znova rekorden proračun, kar pomeni, da je vodstvo panoge uspešno. Vprašanje je, kako dobro razpolaga z denarjem. Rezerv je veliko. Predvsem v prerazporeditvi sredstev in postavitvi ekip, saj moderno alpsko smučanje zahteva več različnih vadbenih skupin kot specializacijo za hitre in tehnične discipline. Težava je tudi, da se je vodja zbora in odbora panoge za alpsko smučanje pri Smučarski zvezi Slovenije Iztok Klančnik zaradi službenih izzivov preselil v Dubaj. Najvišji odločevalski organ panoge pa v prihodnjih tednih čakajo številni izzivi in tudi spremembe. Obstoječi kader mora pod vodstvom vodje panoge Mihe Verdnika in vodje reprezentanc Janeza Slivnika narediti korak naprej v komunikaciji s klubi. Zato se obeta pestra alpska smučarska pomlad.
