Večji del kristjanov je praznoval Gospodovo razglašenje, imenovano tudi praznik svetih treh kraljev. Z njim se spominjajo prihoda kraljevih odposlancev, ki so prišli v Betlehem preverit, ali se je na božič res rodil odrešenik. Po ljudskem izročilu so za praznik značilni koledniki. Ti so danes obiskali tudi visoke predstavnike države.
Praznik svetih treh kraljev, 6. januar, je povezan z zapisom v Svetem pismu, da je vladar Judeje Herod poslal učenjake preverit, ali se je res rodil obljubljeni odrešenik. Njihovo število ni navedeno. Matejev evangelij navaja le, da so novorojenemu detetu prinesli tri darove, in sicer zlato, kadilo in miro. Od tod izvira sklep, da so bili darovalci trije, iz legend pa izhajajo tudi njihova imena, Gašper, Miha in Boltežar.
Na predvečer praznika sta v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše. Na vhodna vrata tudi napišejo začetnice imen treh kraljev in letnico novega leta, denimo 20 + G + M + B + 22.
V nekaterih državah je praznik svetih treh kraljev dela prost dan, med drugim v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem.
Tudi za ta praznik pozna slovensko ljudsko izročilo značilno kulinariko. Tako je moral biti denimo vse od božiča do svetih treh kraljev na mizi božični kruh ali pa so tako kot na božični večer in za silvestrovo tudi na predvečer svetih treh kraljev spekli nov hlebec in ga pokrili s prtičkom. Ponekod so ga zato poimenovali poprtnik. Na Dolenjskem otrokom ponekod še vedno spečejo podobnjake, ki jim rečejo tičke ali golobice.
Pravoslavni kristjani praznovali badnji dan
Slavili so tudi pravoslavni kristjani, saj so obeleževali t. i. badnji dan, ob koncu katerega bodo pričakali božič.
V običajnih razmerah v pravoslavnih cerkvah dan pred božičem posvetijo in razdelijo badnjake oziroma slamo in hrastove veje. Te verniki odnesejo domov, jih zažgejo ter v družinskem krogu in molitvi pričakajo božič. Letos bo drugače. Zaradi epidemioloških ukrepov posvetitev badnjaka ne bo potekala v navzočnosti vernikov, temveč ga bodo lahko ti čez dan prevzeli v cerkvi. Osrednja liturgija bo v petek dopoldne.
Kot je povedal paroh Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani Borislav Livopoljac, bodo pravoslavni verniki božič praznovali z enako vnemo kot v preteklih letih, a ob spoštljivem upoštevanju vseh ukrepov, ki veljajo za preprečevanje širjenja koronavirusa. Med drugim bodo v cerkvah preverjali izpolnjevanje pogoja prebolel, cepljen ali testiran (PCT).
Del pravoslavnih vernikov božič praznuje pozneje od katoliških in evangeličanskih, saj še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim koledarjem zaostaja 13 dni. Božič tako praznujejo 7. januarja. Na omenjeni praznik se pripravljajo s šesttedenskim postom, ki se končuje danes in je namenjen predvsem notranji pripravi na rojstvo odrešenika.
Istočasno z verniki Srbske pravoslavne cerkve božič 7. januarja praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že praznovale.
Številni pravoslavni verniki so praznovali Gospodovo razglašenje
Pravoslavni kristjani v Grčiji, na Cipru in v Bolgariji so praznik Gospodovega razglašenja, ko so se spominjali Jezusovega krsta, pospremili s tradicionalnim skokom v hladno vodo. Praznovanje je bilo sicer v večjih mestnih središčih zaradi pandemije covida-19 močno omejeno.
Gospodovo razglašenje je praznik, ko kristjani praznujejo razodetje Jezusa kot utelešenega boga. Za pravoslavne vernike se to zgodi ob Jezusovem krstu, medtem ko katoličani verjamejo, da se to zgodi, ko sveti trije kralji obiščejo otroka Jezusa.
Pravoslavni duhovniki Jezusov krst ponazarjajo z metanjem križa v vodo. Verniki se nato vržejo vanjo in iščejo križ. Po ljudski tradiciji naj bi obred odganjal tudi zle duhove, najditelj pa bo v novem letu blagoslovljen z veliko sreče in zdravja.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.