Mesece smo poslušali, da bi zmanjšanje oskrbe z ruskim plinom, ki je prišlo kot protiutež sankcijam proti uradni Moskvi, lahko rezultiralo v hudi energetski krizi in posledičnem dvigu cen. Skladišča utekočinjenega zemeljskega plina v Evropski uniji (EU) pa so zdaj skoraj popolnoma zasičena in večje ladje čakajo v lukah, ker ne morejo odložiti svojega tovora, je poročal CNN.
Cena plina je od preteklega četrtka padla za 20 odstotkov, od konca avgusta pa kar za 70 odstotkov. Prav konec poletja je ta surovina dosegla rekordno vrednost.
Na nizozemskem tržišču je cena za dobavo plina za dobro uro padla celo pod nič evrov, so navedli pri Intercontinental Exchange (ICE).
Cene so tako močno padle prav zaradi prezasedenosti skladišč, je za CNN dejal Tom Marzec-Manser, šef oddelka za analizo trga pri Independent Commodity Intelligence Services (ICIS).
Massimo di Odoardo, podpredsednik energetsko-raziskovalnega podjetja Wood Mackenzie, je preobrat pripisal vremenskim razmeram na Stari celini. "V državah kot so Italija, Španija, Francija so temperature in poraba plina na avgustovski ravni. Tudi v bolj severnih državah kot sta Nemčija in Velika Britanija je poraba plina daleč pod povprečjem za to obdobje," je dejal Di Odoardo.
The pivot away from Russian imports has exacerbated the pressure on already tight oil and gas markets. Norway, Europe's biggest oil and gas producer, now has an opportunity to grow. But can they maintain their role as oil and gas supplier of choice?https://t.co/25SIRllVzy pic.twitter.com/56kjj7iUUD
— Wood Mackenzie (@WoodMackenzie) October 27, 2022
Po podatkih mreže Gas Infrastructure Europe so skladišča plina v Evropi zapolnjena v 94 odstotkih. V zadnjih petih letih je bila povprečna zapolnjenost skladišč okrog 87 odstotkov.
Ista mreža je navedla, da je bilo v sredo v bližini pristanišč v severozahodni Evropi in na Iberskem polotoku 35 tovornih ladij s plinom, a da proti svojim ciljem plujejo počasneje kot običajno, da bi se izognile dragemu čakanju na prost terminal. Plin na omenjenih ladjah naj bi bil vreden okrog dve milijardi evrov.
Čeprav je cena plina v Evropi nedavno padla na okrog 100 evrov na megavatno uro, evropski futures skladi še naprej kupujejo to surovino za okrog 126 odstotkov lanske oktobrske cene. Plin bi se namreč kaj lahko spet podražil, če bodo vremenske razmere v decembru in januarju neugodne. Do konca leta 2023 naj bi megavatna ura stala okrog 150 evrov.
Evropa je od začetka ruske invazije na Ukrajino močno zmanjšala svojo odvisnost od plina iz največje države na svetu. Ta je EU nekdaj dobavljala okrog 40 odstotkov vsega plina, zdaj je delež padel na manj kot deset odstotkov.
Predpriprava novice na novico: Upss plina ni. EU bo zdržala mogoče oz. komaj 1 leto pa še to so morali ponovno aktivirati najbolj onesnaževalne elektrarne na premog ipd. nazaj, katere so zeleni zdavnaj prepovedali. Ko se jim gre za rit… ...prikaži več pa ni prepovedano in jih briga za zeleno okolje ter zdravje ljudi. Aktivirali so vse mastodonte tako rečeno, ki onesnažujejo 20x več kot običajno, da bi priznali svojo napako pa ne bodo.
In zdej se bojo zgovarjal na cenovno kapico, da ne morjo znižat cen plina.
Kje imate terminale za plin? Leve nevladne organizacije ste leta in leta nasprotovale graditvi terminalov. Zaradi vas imamo drag plin, pa še državni dobavitelji mastno služijo.