Pred odhodom v gore preverim vremensko napoved in jo upoštevam

Preklinjam, ko za otroki pedaliram kolo v strm klanec proti Dovški Rožci. Oni delajo intervale, vmes, med odmori, pa se pogovarjajo. Sprašujem se, kako vse to zmorejo. Srečam planinca, ki se mi nasmehneta in izustita:

"Are you OK? Good e-bike." (Ste v redu?. Super, imate električno kolo.)

"Ja, 'good e-bike'.

Jezno pritisnem na pedale in aktiviram še poslednje vate, zraven pa si v sočni jugo slovnici mislim: "E-bike. Kakšen e-bike. Imam jst elektriko v nogah."

Ko planinca izgineta za ovinkom, se ustavim in diham. Opazujem gore proti očaku, ki so zavite v temne oblake, iz daljave pa se sliši grmenje. Napovedali so nevihtno popoldne. Upal sem, da bodo planinci to upoštevali in se ne bodo podajali proti vrhovom. Saj premoremo še toliko pameti? Kasneje, ko sedim v tabornem prostoru v Mojstrani nad nami leti helikopter. Zazvoni telefon. Mimo pelje vozilo GRS Mojstrane z lučmi in prižgano sireno. Sranje.

"Zadnje dni imam občutek, da se je planet Zemlja šele rodil in da se je človeška vrsta ravnokar spustila z veje, na kateri si je Lucy trebila bolhe iz mršavega kožuha."

Napoved: strele in nevihte

Odprem kliping (dnevni zbirnik medijskih objav) in ven 'usekajo' strele in nevihte. Javljam se na telefon. Vprašanja o strelah in nevihtah. Poslušam Val 202, ponovno strele in nevihte. Te so skoraj zasenčile Pogijev in Vingegaardov boj na Dirki po Franciji ali pa še huje: zasenčile so moje pojavljanje v medijih na temo varneje v gore.

S sodelavci se večkrat šalimo, ko kdo odpira pločevinko: "Pazi! Šerki bo skočil ven in povedal svojo mantro – v gore vedno z nahrbtnikom." Ja, strele in nevihte, o katerih planinska stroka že nekaj let zapored svetuje, da so pogoste v poletnih mesecih in da je treba preveriti vremensko napoved in jo spoštovati in da se v gore odpravimo zgodaj zjutraj in, in, in … So postale odkritje stoletja. Skoraj tako kot 'božji delec', ki je bil odkrit pred desetletjem v Cernu. V enem izmed dnevnih časopisov pa sem celo prebral veleum stoletja.

"Sistem, ki bi na vrhu Triglava planince opozarjal, da se bliža nevihta in da naj takoj zapustijo vrh."

Na Kredarici bi se prižgala rdeča luč, ki bi planincem odsvetovala romanje na vrh očaka. Sprašujem se, kje smo skrenili na svoji evolucijski poti, da ima rdeča luč večjo veljavo od vseh gorskih reševalcev, planinske stroke, vremenoslovcev, oskrbnikov planinskih koč.

Ti vedno odsvetujejo vzpon ob dejstvu, da se je že ves teden napovedovalo slabo vreme in so okoliški vrhovi bili zaviti v temne oblake, iz daljave pa se je slišalo grmenje. Ali pa sem samo jaz čuden, zelo čuden.

Osnovno pravilo pred odhodom v gore: "Preverite vremensko napoved in jo upoštevajte!"

Vremensko napoved za Slovenijo preverim na portalu Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), kjer dobim vse potrebne podatke. Pred obiskom tujih gora naredim enako in preverim njihove nacionalne vremenske portale. Večkrat uporabim aplikacije bergfex.

V zimskem času poleg kakovostne napovedi ARSO o stanju snežnih plazov preverim še portal Crossrisk, pri katerem so sodelovali slovenski strokovnjaki z geografskega inštituta Antona Melika.

"Privzete aplikacije na pametnih telefonih Apple in Android niso natančne in človek dobi občutek, da živi v tropih, kjer vsak dan dežuje."

Vreme v gorskem okolju je zelo spremenljivo. S tem razlogom svetujem, da še dodatno preverjamo vreme na mikrolokaciji. Zelo dober vir dodatnih informacij so spletne kamere. Nikakor ne predstavljajo zadostne informacije, da bi se ravnali samo po njih, kar na spletnem portalu svetuje Hoferjev modro-rumeni brat. Odličen nabor spletnih kamer v gorskem okolju najdemo na spletnih portalih alpejadran.si, na hribi.net in posameznih spletnih straneh planinskih društev, ki upravljajo planinske koče.

Modri so tudi nasveti lokalnega prebivalstva

Oskrbniki planinskih koč, gorski vodniki, gorski reševalci in posamezni lokalni planinci, ki dobro poznajo lokalno vreme in ustaljeno gibanje zračnih mas. Že večkrat sem slišal domačine Kamniške Bistrice, da če pridejo oblaki izza Mokrice, bo zagotovo deževalo. In vsak kotiček slovenskega alpskega sveta ima kakšen vremenski stereotip, ki ga velja upoštevati.

"Spomnim se nasveta svoje koroške bice, ki mi je povedala, da če pajek pospravlja mrežo, bo deževalo."

Če je bila zjutraj ponjava šotora suha, smo imeli popoldne dež, to sem se naučil iz lastnih izkušenj. Stare modrosti, ki večkrat kar veljajo.

Kot planinci pa moramo poznati vsaj nekaj osnov vremenoslovja, o katerih lahko svoje znanje obogatimo s pomočjo planinskega priročnika Osnove planinstva. 

Nevihte se začnejo z oblaki kumulusi, ki ob pravih pogojih zrastejo v kumulonimbuse. Ko opazite oblak, ki se hitro dviga v izjemne višine ter je v obliki nakovala, je to že dobra napoved prihajajoče nevihte.

Nobena napoved ne more biti natančna

V mislih pa moramo imeti, da je vreme muhasto. Pred kratkim sem se nasmejal komentarju na forumu pod intervjujem vremenoslovca Braneta Gregorčiča, da tako in tako nima pojma, ker je napovedal oblačno vreme, tisti dan pa je pri njih celo dve uri deževalo. 

… in ponovimo, kaj storimo, če nas nevihta vseeno preseneti?

"Pred strelo si varen samo v planinski koči ali v dolini v avtomobilu oz. doma. Vedno, ko si v naravi in je nevihta, tvegaš, da vate udari strela ali si v bližini razelektritve."

Zaščite pred udarom strele ni, je samo preventiva

Kar pomeni, da se v gore odpravimo dovolj zgodaj in smo popoldne, ko so poletne nevihte najpogostejše, že na varnem v dolini ali planinski koči. Če nas nevihta preseneti v gorah, moramo sestopiti z grebenov in izpostavljenih vrhov, sploh tam, kjer so jeklenice oz. predmeti iz železa ali pa je skala rdeča, kar pomeni, da vsebuje kovine. S sebe odstranimo vse kovinske predmete in jih ne odvržemo, ampak jih spravimo na varno mesto, stran od sebe, saj jih bomo po hudi uri potrebovali.

Svetujem, da se usedete na vrv ali hrbtno podlogo od nahrbtnika, noge spravite v nahrbtnik in oblečete zaščitna oblačila. Biti moramo čim nižji. Izogibamo se tudi osamelih dreves in izpostavljenih predmetov, s telesom se ne dotikamo sten, po katerih se lahko 'sprehodijo' tokovi strele. Najvarneje pred udarom strele je na melišču, kjer čepimo ali sedimo na nahrbtniku. Če vseeno nadaljujemo sestop, naj bo razdalja med nami vsaj 20 metrov. 

Na alpinističnem tečaju na vrhu Planjave je pred leti strela udarila v dekle, ki je na srečo preživelo in tudi mi, ki smo bili zraven, smo lahko veseli, da smo še tukaj. Bila je nenadna razelektritev, lahko bi rekel strela z jasnega. Predvsem pa moramo imeti veliko sreče. Osebno se neviht zelo bojim.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord