V okviru sejma Agritech v Celju je v organizaciji stranke Naša dežela danes potekala okrogla miza na temo kmetijstvo in demografije v Sloveniji. Sogovorniki so na okrogli mizi iskali odgovore, kako dosegati samooskrbno zadostnost, predvsem v smislu okrepitve zelenjadarstva. Vlogo in pomen kmeta bi morali po njihovem mnenju tudi v Sloveniji dvigniti na višjo raven. Hrana ne zraste na policah trgovskih verig, zanjo je izključno odgovoren pridelovalec, kmet,” so izpostavili.
V razpravi, ki jo je organizirala stranka Naša dežela na sejmu Agritech v Celju so sodelovali predsednica Naše dežele dr. Aleksandra Pivec, predsednik ZDUS Janez Sušnik, podpredsednica ZDUS Vera Pečnik, direktor Inštituta za hmeljarstvo Bojan Cizej, predsednica PZDU Celje in vodja odbora za starejše ND Zdenka Jan, ter vodja odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in varno hrano Naše dežele Boštjan Kosec.
V izhodišču pogovora je beseda tekla o aktualnem stanju na trgu surovin in o podražitvah ter njihovem vplivu na slovensko kmetijstvo. Spraševali so se o aktualnih izzivih in priložnostih kmetijstva, ob tem pa iskali odgovore tudi na vse aktualnejše podatke o staranju slovenskega podeželja in stanju upokojenih kmetov. “Da so možnosti razvijanja socialnih panog na kmetijah še precej neizkoriščene, smo povzemali v pogovoru, hkrati pa iskali tudi odgovore na to, kako bomo v prihodnje ob samooskrbni nezadostnosti zagotovili dovolj velike količine hrane za vse,” so dejali. Kot je ob tem poudaril Boštjan Kosec, je ob napovedani krizi potrebno najti alternativo, ki bo pomenila manj izkoriščanja energentov in prilagajanje proizvodnje.
Pivčeva je poudarila, da je predvsem pomembna spodbuda za sektorje, ki so v Sloveniji premalo pokriti, gre predvsem za zelenjadarstvo. Da bo potrebna dolgoročna preusmeritev nekaterih kmetij in pridobivanje finančnih spodbud za vzpostavljanje tovrstnih panog. Ob tem je poudarila, da je v prihodnosti nujno potrebno zakonsko zagotoviti zaščito kmetijske zemlje in kmetu prepustiti prvi del prehranske verige, vlogo in pomen kmeta pa v družbi dvigniti na višjo raven. “Hrana ne zraste na policah trgovskih verig, zanjo je izključno odgovoren pridelovalec, kmet.”
Z direktorjem Inštituta za hmeljarstvo Cizejem so spregovorili o prihodnosti pridelave hmelja in krčenju pridelovalnih površin ob številnih posegih v prostor. Hmeljarstvo je največ škode utrpelo ob epidemije, saj je zaradi zaprtih gostinskih obratov tudi poraba piva stagnirala. “Zaenkrat hmeljarji ne znajo oceniti, kolikšne izgube bi lahko povzročila napovedana kriza, v prihodnje pa bo potrebno kvalitetno osveščanje prebivalcev o monitoringih, ki potekajo v hmeljarstvu,” je dejal.
Pomemben delež razprave so namenili starajočemu se prebivalstvu, tudi na podeželju
Janova je ob tem poudarila pomemben prispevek pri razvoju socialnih dejavnosti na kmetijah. V teku je triletni pilotni projekt oskrbe starejših na kmetijah, tudi tako imenovani “vrtec za starejše” se že izvaja. ZDUS skupaj z vodstvom, predsednikom Sušnikom in podpredsednico Pečnikovo, zagovarja enakost vseh državljanov, tudi v smislu pokojnin. Kmečke pokojnine so še vedno nižje od najnižjih zajamčenih, zato v vodstvu ZDUS-a podpirajo socialne transferje tudi za del kmečkega prebivalstva. “V tem delu bo potrebno vložiti še precej naporov, da bodo kmetje ob upokojitvah izenačeni, hkrati pa, da bo skrb za starejše na podeželju ustrezno ovrednotena,” so poudarili.
Razpravo so zaključili s sklepnimi mislimi, v katerih so bili sogovorniki enotni, da je kmetijstvo pred velikimi izzivi, v katerih bo nujno sodelovanje in enotnost, hkrati pa se je že danes potrebno lotiti tudi reševanja demografskih problemov. “Ob zagotavljanju zadostnih količin hrane je nujna zaščita kmetijske zemlje, ob tem pa tudi kmetov, kot delovne sile,” so izpostavili.
Sara Rančigaj