Pogovori so načrtovani od nedelje do torka, talibani pa naj bi se v norveški prestolnici srečali s predstavniki Norveške in mednarodne skupnosti, predvidena so tudi srečanja delegacije z drugimi Afganistanci, vključno z ženskami, novinarji in borci za človekove pravice, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ministrstvo ni navedlo, katere zaveznice se bodo udeležile pogovorov, vendar je norveški časopis VG poročal, da bodo med njimi verjetno Velika Britanija, EU, Francija, Nemčija, Italija in ZDA.
"Izjemno smo zaskrbljeni zaradi resnih razmer v Afganistanu, kjer se na milijone ljudi sooča s popolno humanitarno katastrofo," je dejala norveška zunanja ministrica Anniken Huitfeldt.
Poudarila je, da bo Norveška jasno izrazila svoja pričakovanja, zlasti glede izobraževanja deklic in človekovih pravic, ter dejala, da srečanja ne bodo pomenila legitimacije ali priznanja talibanov. Talibanske vlade namreč doslej še ni priznala nobena država na svetu.
Vendar pa ministrica opozarja na potreben dialog z dejanskimi oblastmi v državi. Politične razmere ne smejo privesti do še hujše humanitarne katastrofe, je prepričana.
Tiskovni predstavnik visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella je danes sporočil, da EU v Afganistanu vzpostavlja minimalno prisotnost osebja mednarodnih delegacij, da bi olajšala dostavo nujne humanitarne pomoči.
Talibani so se lani poleti vrnili na oblast v Afganistanu, ko so se mednarodne enote po dveh desetletjih umaknile iz države. Od prevzema oblasti so veleposlaništva zahodnih držav v Kabulu zaprta.
Humanitarne razmere v državi pa so se od avgusta močno poslabšale, mednarodna pomoč pa se je nenadoma ustavila.
Po podatkih ZN, ki pravijo, da za reševanje humanitarne krize v državi letos potrebujejo pet milijard dolarjev, zdaj lakota grozi 23 milijonom Afganistancev ali 55 odstotkom prebivalstva.