Viper bo pristal v kraterju na južnem polu Lune
Na polih se skriva večja zaloga ledu na Luni. Voda bo ključnega pomena za prihodnje človeške odprave.
Odpri galerijo
Vozilo bo opremljeno z močnimi sprednjimi žarometi. Ilustracija: Nasa
Leta 2023 bo, kot so določili pri Nasi, rover Viper, velik kot vozilo za golf, pristal na zahodnem robu kraterja Nobile na južnem polu Lune – gre za 73 kilometrov široko dolino, ki je vseskozi v senci. Vozeči robot je del programa Artemis in bo na polu raziskoval led, iz katerega bodo v prihodnosti raziskovalci morda črpali pitno vodo in surovino za gorivo.
Južni pol je med najhladnejšimi območji na nebesnih telesih v osončju, saj se temperature spustijo na približno minus 223 stopinj Celzija. Za zdaj ga na samem površju ni raziskovala še nobena sonda. Indijci so leta 2019 tam želeli pristati, a je pristajalnik Čandrajan 2 strmoglavil, orbiterji pa so razkrili, da se na polih skriva led, ki bo torej lahko ključnega pomena pri osvajanju globokega vesolja. »Viper bo posredoval ključne meritve o vodi in drugih virih na južnem polu oziroma v kraterju Nobile, za katerega menimo, da je znanstveno zelo zanimiv,« je poudaril znanstveni direktor Nase Thomas Zurbuchen. Krater je nastal ob trku z drugim manjšim nebesnim telesom.
»Naša izbira je temeljila na znanstvenih prioritetah. Iščemo odgovore na precej kompleksna vprašanja,« je pojasnil vodja projekta Anthony Colaprete. Raziskati želijo, kako se je voda sploh znašla na Luni in kako se je tam tudi obdržala. Ekstremno območje bo velik izziv za tehnologijo in seveda vse sodelujoče pri projektu, saj bodo morali natančno določiti pot vozila, da bo lahko svoje solarne panele za pridobivanje energije obračalo proti Soncu in zdržalo predvidenih 100 dni. Ima tudi zanimivo zmožnost premikanja vstran kot rakovica, da se bo lahko nastavljalo sončnim žarkom. Bo pa to prvi Nasin rover, opremljen s sprednjimi žarometi, ki mu bodo omogočali iskanje ledu v večni senci. Nekoliko lažja bo komunikacija v primerjavi s komunikacijo z roverji na Marsu, saj je razdalja precej krajša in ga bodo lahko upravljali skoraj v realnem času.
Vozilo, ki tehta 430 kilogramov, bo precej hitro, zmore namreč hitrost 0,8 kilometra na uro. Za primerjavo, rover Perseverance na Marsu se premika s hitrostjo 0,016 kilometra na uro. Viper bo na Luno odpotoval z raketo podjetja SpaceX v pristajalniku, ki ga za Naso gradi zasebno podjetje Astrobotic. To je za projekt lani dobilo okoli 200 milijonov dolarjev.
Južni pol je med najhladnejšimi območji na nebesnih telesih v osončju, saj se temperature spustijo na približno minus 223 stopinj Celzija. Za zdaj ga na samem površju ni raziskovala še nobena sonda. Indijci so leta 2019 tam želeli pristati, a je pristajalnik Čandrajan 2 strmoglavil, orbiterji pa so razkrili, da se na polih skriva led, ki bo torej lahko ključnega pomena pri osvajanju globokega vesolja. »Viper bo posredoval ključne meritve o vodi in drugih virih na južnem polu oziroma v kraterju Nobile, za katerega menimo, da je znanstveno zelo zanimiv,« je poudaril znanstveni direktor Nase Thomas Zurbuchen. Krater je nastal ob trku z drugim manjšim nebesnim telesom.
»Naša izbira je temeljila na znanstvenih prioritetah. Iščemo odgovore na precej kompleksna vprašanja,« je pojasnil vodja projekta Anthony Colaprete. Raziskati želijo, kako se je voda sploh znašla na Luni in kako se je tam tudi obdržala. Ekstremno območje bo velik izziv za tehnologijo in seveda vse sodelujoče pri projektu, saj bodo morali natančno določiti pot vozila, da bo lahko svoje solarne panele za pridobivanje energije obračalo proti Soncu in zdržalo predvidenih 100 dni. Ima tudi zanimivo zmožnost premikanja vstran kot rakovica, da se bo lahko nastavljalo sončnim žarkom. Bo pa to prvi Nasin rover, opremljen s sprednjimi žarometi, ki mu bodo omogočali iskanje ledu v večni senci. Nekoliko lažja bo komunikacija v primerjavi s komunikacijo z roverji na Marsu, saj je razdalja precej krajša in ga bodo lahko upravljali skoraj v realnem času.
Vozilo, ki tehta 430 kilogramov, bo precej hitro, zmore namreč hitrost 0,8 kilometra na uro. Za primerjavo, rover Perseverance na Marsu se premika s hitrostjo 0,016 kilometra na uro. Viper bo na Luno odpotoval z raketo podjetja SpaceX v pristajalniku, ki ga za Naso gradi zasebno podjetje Astrobotic. To je za projekt lani dobilo okoli 200 milijonov dolarjev.
