Ši je dodal, da bi moralo do združitve priti po mirni poti, a posvaril, da imajo Kitajci "veličastno tradicijo" nasprotovanja separatizmu.

V odzivu so iz tajvanskega predsedniškega urada sporočili, da prihodnost otoka leži v rokah tamkajšnjih prebivalcev, poroča BBC.

Peking ne izključuje možnosti uporabe sile, da bi dosegel združitev. Šijeva napoved prihaja po sporu glede kitajskih vojaških preletov nad Tajvanom v zadnjem tednu. A govor, ki ga je predsednik imel ob 110. obletnici revolucije, v kateri je bila leta 1911 strmoglavljena zadnja kitajska dinastija, je bil spravnejši od njegovega zadnjega naslavljanja Tajvana julija, ko se je zaobljubil, da bo "zatrl" vsakršne poskuse formalne tajvanske neodvisnosti.

"Zgodovinska naloga popolne ponovne združitve očetnjave mora biti izpolnjena ‒ in zagotovo bo izpolnjena," je dejal.

Ob tem je dejal, da si želi mirne združitve v sklopu politike "ena država-dva sistema", podobna tisti v Hongkongu. "Tajvanski separatizem in njegove težnje po neodvisnosti so največja ovira za ponovno združitev očetnjave in najresnejša skrita nevarnost narodni pomladitvi," je dodal.

Tajvan svari Kitajsko

A tajvanski predsedniški urad je dejal, da javno mnenje zelo jasno zavrača omenjeni sistem ena država-dva sistema, pri tem pa Peking pozval, naj opusti svoje "provokativne korake vmešavanja, nadlegovanja in uničenja".

Kljub okrepljenim napetostim zadnjih tednov pa se odnosi med Kitajsko in Tajvanom (še) niso poslabšali do ravni iz leta 1996, ko je Kitajska skušala poseči v tajvanske predsedniške volitve z raketnimi testi, ZDA pa so na območje poslale letalonosilke, da bi Kitajce odvrnile od tega.

Vrsta zahodnih držav je izrazila zaskrbljenost nad zadnjim kitajskim napenjanjem vojaških mišic, je pa ameriški predsednik Joe Biden dejal, da je Ši privolil, da se drži "tajvanskega dogovora".

Biden se je nanašal na dolgoletno politiko Washingtona "ene Kitajske", po kateri priznava Kitajsko, ne pa Tajvana, a mu ta dogovor tudi omogoča, da vzdržuje "ohlapne neuradne" odnose s Tajvanom. ZDA tudi prodajajo orožje Tajvanu v okviru ameriškega zakona o odnosih s Tajvanom, ki navaja, da morajo ZDA pomagati Tajvanu pri obrambi.