Posodobitev zakonodaje?

Obseg dela od doma zaradi korone povečan za več kot stokrat

Žiga Kariž/STA
11. 1. 2022, 06.00
Deli članek:

Lani je bilo v Sloveniji za delo od doma prijavljenih 217.428 delavcev, kar je več kot stokrat več kot v predkoronskem letu 2019. Pričakujemo lahko še več dela na daljavo, večje posodobitve zakonodaje pa še ni na vidiku.

Dreamstime
Delodajalci morajo inšpektoratu javiti, če delavcu odredijo delo na domu.

V Sloveniji evidenco o delu od doma vodi Inšpektorat RS za delo. Tam so bili med navalom prijav dela na daljavo ob izbruhu novega koronavirusa marca leta 2020 prisiljeni spremeniti sistem beleženja, zato nekaj časa niso vodili evidence števila delavcev, temveč le število delodajalcev, ki so prijavili, da bodo njihovi zaposleni delali od doma. Vlada je nato s šestim protikoronskim zakonom odgovorila pozivom delodajalcev k poenostavitvi dela od doma ter poenotila vsebino, ki jo morajo delodajalci posredovati inšpektoratu, in tudi postopek obveščanja. Na portalu Spot so vzpostavili elektronski obrazec, prek katerega delodajalci, vpisani v poslovni register, inšpektoratu hitro posredujejo obvestilo o nameravanem organiziranju dela na domu. Z lanskim letom so tako zaživele spletne prijave dela od doma, zato so številke za prijavljene delavce znova na voljo.

Število odvisno od širjenja epidemije

Po podatkih, ki jih je STA posredoval inšpektorat, je bilo v predkoronskem letu 2019 za delo na domu prijavljenih 2037 delavcev, lani pa 217.428 delavcev. Razvidno je, da je daleč največ zaposlenih na daljavo leta 2021 delalo januarja, februarja, marca in aprila, ko so v državi ob uradno razglašeni epidemiji veljali strogi ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Za velikonočne praznike je bila za 11 dni odrejena celo ustavitev javnega življenja. Januarja so tako delodajalci za delo od doma prijavili 33.570 zaposlenih, februarja 22.715, marca 26.367 in aprila 34.973 zaposlenih. Delež se je nato drastično znižal, tako da je bilo avgusta za delo na daljavo prijavljenih le 3848 delavcev. Jeseni so se predvsem zaradi koronavirusne različice delta zdravstvene razmere poslabšale, zato se je trend obrnil navzgor, predvsem novembra, ko so delodajalci za delo od doma prijavili 18.128 zaposlenih, in decembra, ko so na inšpektoratu našteli 18.778 prijav.

Brez pogodbe ne gre

Glede na veliko kužnost koronavirusne različice omikron lahko pričakujemo, da bo delež zaposlenih, ki bodo delali od doma, v prihajajočem obdobju narasel. Delodajalci morajo sicer z zaposlenimi, ki delajo na daljavo, skladno z zakonom o delovnih razmerjih skleniti pogodbo o delu na domu, ne glede na to, ali gre za novo zaposlitev ali ne, ter v njej določiti pravice, obveznosti in pogoje, ki so odvisni od narave dela na domu.

Odgovornost delodajalca

Četudi zaposleni ne dela v prostorih delodajalca, mu mora ta zagotoviti varne pogoje dela. Preden delavec začne delati na daljavo, se mora delodajalec seznaniti s pogoji dela na njegovi lokaciji, ugotoviti morebitna tveganja ter določiti morebitne ukrepe za zagotavljanje njegove varnosti in zdravja. Glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić je za STA pred nekaj časa izpostavil, da inšpektorat ne izvaja inšpekcijskih nadzorov na domovih delavcev. Delavec, ki dela od doma, ima sicer enake pravice kot tisti, ki delajo v prostorih delodajalca. Pripada mu nadomestilo za prehrano, ne pa tudi za prevoz na delo in z njega. Ima pravico do nadomestila za uporabo lastnih sredstev, katerega višina je določena v pogodbi o zaposlitvi.

Socialni partnerji skregani, rešitev ni

Socialni partnerji se strinjajo, da bi bilo treba zakonodajo na področju dela od doma še posodobiti. Da bi bile oblikovane rešitve na strokovni ravni, je Ekonomsko-socialni svet (ESS) novembra leta 2020 imenoval posebni strokovni odbor, ki naj bi pod koordinacijo ministrstva za delo obravnaval vprašanja možnosti ureditve dela na domu z aneksom k pogodbi o zaposlitvi, davčni vidik ureditve nadomestila za uporabo delavčevih sredstev, pravico do odklopa in podobno. Do uskladitve rešitev ni prišlo, saj ESS od lanske pomladi zaradi nesoglasij med sindikati in vlado ne deluje.