Vlada z rebalansom dviga letošnjo porabo za 600 milijonov
Vlada je sprejela izhodišča za pripravo predloga rebalansa državnega proračuna za letošnje leto. Ta »je nujen zaradi spremenjenih gospodarskih razmer in dodatnih obveznosti, sprejetih po potrditvi proračuna za leto 2022. Vlada je ob tem določila tudi razrez proračunskih odhodkov, ti bodo v letu 2022 znašali približno 14,5 milijarde evrov, kar je okoli 600 milijonov evrov več kot v sprejetem proračunu za letošnje leto,« so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.
Tako znatno povišanje zgornje meje letošnjih proračunskih odhodkov, po našem grobem preračunu gre za znesek v višini 1,2 odstotka BDP, sicer v vladi upravičujejo tudi »na podlagi ocene, da bi lahko bili letošnji proračunski prihodki, glede na že potrjeni proračun za leto 2022, višji za približno eno milijardo evrov.«
Ob tem je vlada v letošnjem letu zaznala tudi izjemne okoliščine, ki ji po njeni oceni omogočajo spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2022 do 2024, in sicer v delu, ki se nanaša na leto 2022. Ob izvajanju letošnjega državnega proračuna je namreč ugotovila, da »učinki protikoronskih paketov in drugih ukrepov, ki sta jih vlada in državni zbor sprejela po potrditvi proračuna za leto 2022, visoka inflacija, spremenjene gospodarske in geopolitične razmere v povezavi z vojno v Ukrajini ter negotovost glede zagotavljanja preskrbe z energenti in blaženje draginje bistveno vplivajo na državni proračun.«
Vlada je ob tem tudi določila, da ministrstva in drugi proračunski uporabniki do uveljavitve rebalansa prevzemajo samo obveznosti, za katere je obveznost financiranja iz državnega proračuna izrecno določena v zakonu. Druge obveznosti lahko prevzemajo le na podlagi predhodnega soglasja ministrstva za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič. »To je običajen postopek v primeru priprave rebalansa. S tem bomo omejili prevzemanje obveznosti, ki niso nujne za delovanje države. Vse nujne obveznosti, kot so plače, socialni transferji ter vse za državo že opravljene storitve, pa bodo normalno financirane. Nemoteno bodo potekali tudi projekti, financirani iz evropskih in namenskih sredstev,« sporočajo z vlade.
Pred vlado tudi proračuna za 2023 in 2024
Vlada sicer zdaj čaka svojevrsten proračunski maraton, saj mora poleg rebalansa letošnjega državnega proračuna pospešiti tudi običajna opravila za pripravo državnih proračunov za prihodnji dve leti. V skladu s poslovnikom državnega zbora ju mora poslati v parlamentarno proceduro do konca septembra. Oba dokumenta naj bi imela makroekonomsko podlago na jesenski napovedi gospodarskih gibanj, ki jo Umar običajno pripravi sredi septembra.
Spomnimo, Umar je v svoji zadnji, pomladanski napovedi za letos predvidel 4,2, za prihodnje leto pa triodstotno gospodarsko rast. V primeru recesije bi bila rast v 2023 lahko precej nižja, s tem pa tudi proračunski prilivi, na drugi strani pa bi verjetno porasli nekateri proračunski izdatki, predvsem socialne pomoči in transferji in pa subvencije. Premier Robert Golob je sicer v ponedeljkovih Odmevih že napovedal, da bi država lahko v 2023 namenila dodatno milijardo evrov za pomoč gospodarstvu.
