Na spletnem dogodku, ki je potekal v organizaciji vodilnega svetovnega ponudnika storitev zavarovanja terjatev z lokalno navzočnostjo v več kot 50 državah po svetu Atradius, je tekla razprava o prihodnosti svetovne trgovine in izzivih v letu 2021. Poglejmo nekaj poudarkov.
Svetovna trgovina se ni spremenila, se je pa pospešila
Ian Goldin, profesor globalizacije in razvoja na Univerzi v Oxfordu, nekdanji podpredsednik Svetovne banke in svetovalec za razvoj Nelsona Mandele, je poudaril, da so se zaradi pandemije v zadnje leto strnili dogodki, za katere bi v normalnih razmerah potrebovali dobro desetletje ali dve. Meni tudi, da je globalizacija zaradi spremenjenih razmer še bolj napredovala. Dober primer za to je razvoj cepiv.
Azija je postala svetovni voditelj globalizacije
Vsi sogovorniki so se strinjali, da so se s pandemijo najbolje spopadle vzhodnoazijske države in si tako pridobile pomembno prednost. Na vseh glavnih področjih so se odzvale bolje od ZDA in tudi Evropske unije. Žarišče svetovne trgovine se je tako premaknilo na vzhod. Ta premik je postal dolgoročni trend.
Pred Kitajsko je svetla prihodnost. »Med pandemijo je veliko pridobila in se odlično odzvala,« pove Goldin. »Postaja največje gospodarstvo in njen vpliv se bo samo širil.«
Spremenil se je način dela
Emma Marcegaglia, izvršna direktorica in predsednica družbe Marcegaglia Holding Spa & Marcegaglia Investments Srl (Italija) ter nekdanja predsednica Confindustrije in Businesseurope, se je strinjala, da se vsi poslovni procesi v pandemiji razvijajo hitreje. Potrebno je tudi več prilagajanja. To so prvi izkusili v Italiji, ko so že spomladi iskali nove trge, ki se še niso zapirali. Takrat so spremenili strategijo, ne pa same proizvodnje.
Johan Melander, kreditni direktor pri Electroluxu APAC & MEA, je povedal, da se danes ne moreš več zanašati več le na enega dobavitelja.
»Naši kupci manj zapravijo za potovanje in več časa preživijo doma. Več namenijo za izdelke domače porabe, vse bolj pozorni so tudi na trajnost,« poudarja.
Dejstvo je, da velike korporacije postajajo čedalje bolj zelene in marsikje ne sodelujejo več s podjetji, ki ne morejo dokazati svoje trajnostne naravnanosti. Hitreje napreduje tudi področje robotike in avtomatizacije.
Povečuje se socialna neenakost
V času pandemije se povečuje tudi socialna neenakost. »Če se ne bomo odzvali pravilno na pandemijo, se bodo nadaljevali slabi trendi, tako da je pomembno, da se zdaj ti premagajo, saj pospešujejo socialno neenakost in populizem,« so se strinjali vsi gostje panela.
»Pandemija nam je pokazala, da lahko krizo premagamo le s sodelovanjem. Prevzeti moramo odgovornost za globalne izzive. Nekaj je na politiki, velik del pa je tudi na gospodarstvu. Podjetja se morajo postaviti za svoja poslanstva in postati trajnostna,« dodaja Marcegaglijeva.
Največji poraženci te krize so revne države, saj nimajo denarja, da bi pomagale svojemu gospodarstvu. Večje države si bodo opomogle hitreje.
Obrestne mere morajo ostati nizke
BDP je upadel na skoraj vseh trgih. Položaj se še ni umiril, čeprav so bili spodbujevalni paketi v večini državi uspešni, opaža Edwin Kuhlman, Atradiusov vodja globalne skupine za komercialno zavarovanje in vodja zavarovalništva na Nizozemskem. Podjetja so ostala visoko likvidna, tudi v panogah, ki so bile močno prizadete. Pri tem igra pomembno vlogo monetarna politika z nizkimi obrestnimi merami.
Do okrevanja je še nekaj časa in države bodo morale še nekaj časa pomagati gospodarstvu. Tudi mednarodna solidarnost bo morala priti v ospredje. Pri tem je pomembno, da obrestne mere ostanejo nizke.
Goldin ne izključuje niti možnosti državnih bankrotov v prihodnjih letih in odpisov dolga, kot smo jih poznali v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Moč se je vrnila v roke politikov
Voditelji držav so tisti, ki določajo ukrepe za spopad s pandemijo. Imajo moč, ki si je pred pandemijo niso mogli niti predstavljati. Podpirajo gospodarstvo in delijo denar prebivalcem. Vprašanje je, ali je to trajnostno. ZDA in Brazilija so se tega lotile slabo. Kitajska ima na drugi strani boljše rezultate. Pandemija krepi moč držav in njenih voditeljev.
Močni karakterji, kot smo jih videli v ZDA in Braziliji, se v tej krizi niso obnesli. »Ženske so matere, bolj empatične in bolje skrbijo za svoje ljudi. Znajo biti tudi stroge – in to je to,« je pripomnila Marcegaglijeva, ki opaža, da tudi v poslovnem svetu uprave z več ženskami delujejo bolje.
