'Stav ne moremo omejiti na določen teritorij'

Vrtoglava kupnina zato, ker znesek, ki bi lahko dosegel 60 milijonov evrov, presega samo vrednost Športne loterije ta hip. V igri je več tujih multinacionalk, prav vse pa se ukvarjajo s športnimi stavami. A prav to, da morebitni kupci prihajajo iz panoge, medtem ko nobenemu od trenutnih lastnikov Športne loterije prirejanje športnih stav ne predstavlja osnovne dejavnosti, je pomembno, nam razlaga Luka Steiner, ki je vodenje slovenskega monopolista prevzel novembra 2021. V intervjuju tudi o tem, zakaj so se razmere prirejanja športnih stav v zadnjih letih bistveno spremenile in zakaj je poslovanje Športne loterije postalo negotovo.

Prav zaradi prodaje se je v zadnjih tednih Športna loterija znašla v samem središču dogajanja. Ta postopek prodaje, iskanja strateškega partnerja mu rečete vi, ni nič več diskreten, ampak se odvija na odprti sceni. Kje smo v tem trenutku? V kakšni fazi je postopek?

Treba je poudariti, da gre pri morebitni prodaji za suvereno poslovno odločitev lastnikov Športne loterije. Oni imajo različne pravice in tudi odgovornosti. Za nobenega od trenutnih lastnikov pa prirejanje športnih stav ne predstavlja osnovne dejavnosti. Poleg tega so seznanjeni tudi z mednarodnimi trendi, ki se dogajajo v tej panogi. Ti trendi pa se od stanja v Sloveniji precej razlikujejo. Tu so še tveganja, ki jim je bila v zadnjih letih izpostavljena Športna loterija. Od poskusov spreminjanja zakonodaje do nepodaljšanja koncesije. Tveganja, ki bi znatno poslabšala tako poslovanje kot samo vrednost podjetja. Zato je razumljivo, da kot odgovorni lastniki razmišljajo o prihodnosti podjetja. Ta bi bila s strateškim partnerjem precej bolj stabilna in tudi odporna na spremembe, ki se bodo najverjetneje zgodile. To konec koncev izhaja tudi iz same strategije podjetja. Deleže torej lahko proda trenutnih sedem lastnikov Športne loterije. Smučarska zveza Slovenije, Olimpijski komite Slovenije, Pošta Slovenije, Loterija Slovenije, Nogometna zveza Slovenije, Mont in ASK Kranjska Gora. Postopek je zastavljen popolnoma odprto in transparentno in je v rokah vsakega od teh lastnikov. Oni postavljajo pravila, na podlagi katerih potekajo predstavitve in usklajevanja, kar je običajno za tovrstne postopke.

Več resnih interesentov, zavezujoče ponudbe ... govorimo o skoraj 60 milijonih evrov kupnine. Drži? Kaj sploh lahko javno razkrijete?

Vprašanje glede kupnine morate nasloviti na lastnike ... Jaz pa se, kot predsednik uprave, predvsem zavedam, da se Športna loterija v zadnjih letih nenehno sooča s poslovnimi tveganji, ki izhajajo iz veljavne zakonodaje in težnje po spreminjanju le-te po vzoru večine držav Evropske unije. Ta tveganja so vedno bolj nevarna. Priča smo že bili poskusom spreminjanja zakonodaje. Pa tudi, tveganja so postala vedno težje predvidljiva, ker izhajajo iz širšega poslovnega okolja in dinamike na mednarodnih trgih, za kar pa poslovni model Športne loterije ni prilagojen. Če bi se ta tveganja uresničila, bi podjetje začelo poslovati negativno. Gre za kompleksne in nepredvidljive spremembe, na katere opozarja tudi ministrstvo za finance. In ker se podjetje sámo na to ne more pripraviti, so organi družbe sprejeli novo strategijo do leta 2026. Strategija je bila sprejeta transparentno, je tudi javno objavljena, in je vsem zainteresiranim stranem omogočila možnost sodelovanja. V njej so zapisani pristopi, kako omogočiti uspešno poslovanje Športne loterije v različnih scenarijih, ki jih lahko prinesejo spremembe. Gre za učinkovito pripravo na spremembe torej. Določili smo tri cilje: prirejanje športnih stav, ustvarjanje donosnih produktov in opolnomočenje zaposlenih. Če bomo želeli doseči te cilje, se bo Športna loterija v prihodnosti morala prilagoditi na kompleksne in konkurenčne razmere na mednarodnem trgu. In ena od optimalnih možnosti je tudi strateško partnerstvo.

Interes podjetij iz panoge, ki uspešno poslujejo, zaposlujejo in vlagajo v okolja v več državah, kažejo na to, da je strategija Športne loterije realna, ker omogoča lastnikom razmišljanje o tem, kakšne so možnosti, kako naj ravnajo s svojo naložbo, ter z njo povezanimi tveganji v prihodnje. Za slovenski trg iger na srečo obstaja interes, ki ga bo treba na primeren način obravnavati tudi v zakonodaji. Primeren način obravnave pa pomeni, da bo trg sodobno in primerno urejen. Da bodo spoštovani standardi odgovornega prirejanja stav, varnega igranja, primernega oglaševanja, pa tudi preprečevanja nelegalnih aktivnosti. Temu dodajam še optimalno davčno in koncesijsko politiko, od katere bi imela koristi tako država kot prejemniki te koncesijske dajatve.

Predvidevam, da so lastniki pred dokončno odločitvijo – prodaja da ali ne – postavili določene pogoje, kdo je sploh lahko kupec ... kateri so kriteriji, ki jih morajo izpolnjevati?

Ja, te zaveze obstajajo. Športna loterija je jasno opredelila pričakovanja, ki jih morajo izpolnjevati investitorji in bodo izkazana tudi v morebitni kupoprodajni pogodbi. Ključno je, da imajo investitorji izkušnje v panogi športnih stav, da vlagajo v podjetje in družbo, še posebej v šport, saj je cilj prodaje izboljšati poslovni model Športne loterije. Poleg tega morajo imeti investitorji ustrezne reference in lastne tehnične rešitve, ki bodo omogočile trajnostno rast Športne loterije. Vse to so pomembne lastnosti, ki jih mora poslovodstvo upoštevati. Investitorji morajo torej dokazati svojo resnost in odgovornost z zavezo strateškim sidrom podjetja, ki so združena v tri skupine. Trajnostni razvoj podjetja, urejen slovenski trg športnih stav in družbena odgovornost. 

Te zaveze so namenjene temu, da Športni loteriji prinesejo nadaljnjo stabilnost in razvoj. Da ohranjajo, kar je dobrega na trgu iger na srečo v Sloveniji ter da ohranjajo odgovornost do slovenskega športa. To je odgovornost trenutnih lastnikov v procesu iskanja strateškega partnerstva. Pozitivne učinke lahko pričakujejo igralci, država, šport, prejemniki koncesij in nenazadnje podjetje samo. Sicer pa, z vidika države, je sistem koncesije strateško pomemben za zagotavljanje podpore slovenskemu športu ter invalidskim in humanitarnim organizacijam. Strategija tako izkazuje tudi spoštovanje in zavedanje o pomenu koncesijske dajatve, čeprav je koncesijska dajatev neodvisna od lastništva podjetja, saj jo določa država.

Saj zato vas sprašujem, ker vemo, Športna loterija je velik financer slovenskega športa. Je bojazen, da se bo prodaja poznala na količini denarja, ki se preko Športne loterije steka k našim športnikom, upravičena?

Prepričan sem, da bi strateško partnerstvo imelo za slovenski šport pozitivne učinke. Koncesijska dajatev je določena z zakonom in koncesijsko pogodbo. Ostaja torej nespremenjena in ni odvisna od tega, kdo je lastnik Športne loterije. Dobro poslovanje v prihodnosti bi dejansko lahko povečalo to koncesijsko dajatev, enako velja tudi za davke in ostale dajatve. Strategija vključuje še zaveze, da bodo strateški partnerji namensko vlagali v slovenski šport v obliki sponzorstev in donacij. Tudi sponzorstva in donacije so finančni viri, ki lahko zagotavljajo stabilno in uspešno delovanje športnih organizacij in zvez. Prepričan sem, da bo država še naprej ohranjala ta sistem koncesijske dajatve od iger na srečo, ki je pomemben vir financiranja družbenih organizacij.

Kakšne so zadnje številke? Koliko denarja je šlo preko koncesijske pogodbe lansko leto obema fundacijama – za financiranje športnih organizacij in za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij?

Športna loterija je v letu 2022 obema fundacijama prispevala skoraj 6,4 milijona evrov. Ker v zadnjem obdobju stabilno poslujemo, so plačane koncesijske dajatve za 8,55 odstotka višje, kot so bile na primer leta 2020. Od teh dajatev jih 80 odstotkov prejme fundacija športnih organizacij, 20 odstotkov pa fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Še enkrat, koncesijska dajatev je z zakonom določena obveza, ki jo mora podjetje plačevati v zameno za to, da lahko igre na srečo sploh prireja. Poleg koncesije pa je Športna loterija lani dodatno namenila še dober milijon evrov sponzorstev slovenskemu športu.

Kakšne so sploh možnosti za spreminjanje te koncesijske pogodbe, če se bo prodaja na koncu zgodila?

Koncesijsko pogodbo sklepa država. Kakšna bo ta dajatev, določata zakon in sama pogodba, ki jo država sklene s prirediteljem. Pogodba ostaja nespremenjena in ni odvisna od lastništva podjetja. Država sicer vseskozi preverja izpolnjevanje zavez, ki jih je prireditelj, torej Športna loterija, sprejel s to pogodbo. Morebitna menjava lastništva na to, kot rečeno, nima vpliva. 

Vseeno se morava vrniti na začetek. Slovenija je poleg Finske in Luksemburga še edina država v Evropi, ki ima monopol na področju stav. Kaj pravzaprav to pomeni? Kakšna je na primer razlika med Slovenijo in Hrvaško ali pa Italijo, Avstrijo?

V veliki večini držav Evropske unije trg stav ni monopolen, ampak je reguliran na način, da lahko stave prireja več prirediteljev. V to smer gredo tudi smernice Evropske unije. Kar pomeni, da ni realno pričakovati, da se v prihodnosti tudi v Sloveniji ne bi zgodila takšna regulacija trga stav. S pojavom interneta, ko je igranje stav prešlo na splet, se je trg globaliziral. Posledice tega so tudi tudi pravne in ekonomske ureditve. Prav imate, ko navajate, da smo ena zadnjih držav, kjer je trg športnih stav monopolen. V zadnjih štirih letih sta bila v Državni zbor vložena dva predloga spremembe zakona, ki sta predvidevala ukinitev tega monopola, a nista vsebovala nobene garancije ali poti, ki bi podjetju omogočala, da se prilagodi na to novo stanje. V ospredju mojega pogleda, kot predsednika uprave, je vedno interes Športne loterije. Že takrat sem jasno povedal, da dialogu o potrebnih spremembah ne nasprotujem, celo pozdravljam ga, a le v primeru, če rešitve ustrezno upoštevajo možnost prilagoditve Športne loterije na novo stanje, v katerem bo morala delovati.

Dejstva za zdaj kažejo, da bo vedno težje zagotavljati stabilno poslovanje Športne loterije. Odgovornost organov družbe, posebej poslovodstva in lastnikov, je, da naslovijo tudi te težke teme, tveganja, poslovne izzive, ki so del sodobne poslovne realnosti. In temu so organi družbe sledili, ko so sprejemali novo strategijo Športne loterije. Tam so naslovljene kompleksne teme, ki jih ni lahko razumeti. Z javno objavo smo omogočili širok dialog in možnosti sodelovanja za vse, ki so to želeli. Zdajšnjo javno razpravo sicer pozdravljam, a ta mora ostati v spoštljivih mejah. Treba se je zavedati, kdo bo moral za svoje odločitve sprejeti odgovornost, kdo pa samo izraža mnenja. Ločiti je treba neresnice od dejstev, spoštovati pravne akte in veljavno ureditev. Skrbeti nas mora, če bi posledice javne razprave prestopile te meje. Športna loterija ima znane lastnike in ne bi bilo prvič, da bi se lastništvo menjalo. Strategija torej predvideva tudi to možnost, a prvič kot taka opredeljuje kriterije, kako se procesa menjave lastništva lotiti strateško.

Odprava monopolnega sistema običajno vodi v povečanje legalnih spletnih stav, praksa kaže, da je ta učinek lahko štirikratni glede na stanje pred odpravo monopola. A kljub temu je potrebna temeljita analiza, kakšni davki so optimalni in koliko prirediteljev lahko trg prenese, da je dosežen optimum med ponudbo in preprečevanjem posledic prekomernega igranja. Gotovo je to področje eden od izzivov, ki bo naslovljen v novi državni strategiji iger na srečo, ko se bo ta pripravljala.

V zadnjih desetih letih smo imeli, mislim da, štiri poskuse spremembe zakona ... če sklepamo tudi iz napovedi ministrstva za finance, se bo trg prej kot slej tudi pri nas odprl ... Oziroma, kaj mislite vi, koliko časa lahko monopolni sistem še živi v takšni obliki?

Natančno napovedovanje sprememb je težavno, saj je to odvisno od številnih dejavnikov. Pretekli poskusi sprememb so se pokazali predvsem kot politično, v nekaterih primerih celo populistično, vprašanje. To pa ni najbolje. Za doseganje konsenzov pri tako pomembnih odločitvah je treba pogledati tako dobre prakse in mednarodno poslovno okolje, pa tudi izračunati skupne finančne učinke in nenazadnje, spremembe je treba komunicirati s ključnimi akterji. Število poskusov sprememb zakonodaje, ne glede na to, kje so se zaustavile, kaže na to, kar izhaja tudi iz napovedi ministrstva za finance, da je vedno bolj verjetno, da spremembe bodo. Z vidika predsednika uprave se mi zdi pomembno vedeti, kdaj bodo te spremembe nastopile in kakšna bo vsebina. Da se podjetje nanje lahko pripravi. Liberalizacija športnih stav sicer ima nekatere lastnosti, kot so želja po spodbujanju, a hkrati reguliranju, nadzoru in obdavčenju konkurence, ustvarjanju večje izbire za potrošnike in želje po zbiranju dodatnih davkov in dajatev. A če te spremembe niso premišljene in celovite, sploh niso smiselne.

Kakšne so trenutne razmere na trgu stav? Globalno mislim ...

Igre na srečo so postala zelo pomembna gospodarska panoga, ki na eni strani prinaša številne priložnosti, na drugi strani pa tudi tveganja. Posebej pri športnih stavah gre za dinamičen in hitro rastoč sektor. Govorim o digitalizaciji, igranje se seli na internet, temu sledijo novi tipi iger na srečo. Prirejanje športnih stav je postala globalna gospodarska panoga, kar pomeni, da je omejevanje na določen teritorij vedno težje. Največja ter najuspešnejša mednarodna podjetja delujejo na več trgih, imajo izkušnje s prehodi iz monopolnih ureditev ter finančno moč, da podjetja vodijo skozi procese različnih sprememb, ki so v panogi vedno pogostejše. Imajo tudi znanje, tehnologije na primer razvijajo za več trgov, hitro sledijo trendom v panogi. Z vsemi temi modeli cenijo poslovanje, njihovo poslovno tveganje pa je tudi bolj razpršeno, če primerjamo z odvisnostjo od le enega trga ali enega ponudnika. 

Športna loterija sicer dela dobro, a je monopolist na slovenskem trgu, ta trg pa ni ravno velik. Regulacija pri nas je specifična, kar ima dobre, a tudi slabe strani. Vemo pa, da bi ob spremembah, z obstoječimi kapacitetami in sredstvi, težko ohranili vodilni tržni položaj. Naš cilj je, da podjetje postane bolj odporno na morebitne spremembe, da postane bolj agilno, da se bo sposobno odzvati na stanje, ki bo lahko bistveno drugačno od sedanjega. Zato strategija med drugim predvideva možnosti sodelovanja s strateškimi partnerji. To je lahko ključni dejavnik za razvoj Športne loterije in morebiti tudi panoge iger na srečo v Sloveniji.

Razumeti je sicer treba tudi, da se igre na srečo med seboj zelo razlikujejo. Pri nas zakonodaja med klasične igre na srečo uvršča loto in stave. Loto ima bistveno drugačne lastnosti od stav, kar se odraža tako v zakonodaji kot v davkih. Loterija Slovenije na primer lahko sodeluje tudi v mednarodnih igrah. V njihovem primeru trenda odprave monopola ni zaznati in zdi se mi prav, da ga kot domačega prireditelja tudi ustrezno zaščitimo.

Kaj torej napovedujete Športni loteriji v naslednjih nekaj letih?

Športna loterija se srednje in dolgoročno osredotoča na osnovno dejavnost, to je prirejanje športnih stav. Pri tem moramo ostati dobri, inovativni, razvoj moramo podpirati tudi z ustreznimi orodji. Krepiti in razvijati moramo produkt, ki bo donosen. Prav tako moramo usposabljati zaposlene in vlagati v njihov razvoj. Zagotavljati varnost njihovih delovnih mest. Cilj je dobro in stabilno delovanje Športne loterije, ne glede na pravne in ekonomske pogoje. Pa zmožnost vlaganja v razvoj, zagotavljanje sponzorstva za šport in tako naprej. Za dosego teh ciljev, za dolgoročno ohranjanje, moramo biti pozorni na globalne trende v panogi, kjer so razmere kompleksne in konkurenčne. Ko bo to dopuščala zakonodaja, si želimo, da bi lahko vsaj na spletu prirejali še kakšno igro, ki bi zmanjšala odvisnost podjetja od le enega izdelka. Tudi ta možnost je v nemonopolnih ureditvah precej pogosta. 

Ampak, ko in če se država odloči, da se bo tudi pri nas trg odprl, se pravi, da bo kar naenkrat več prirediteljev, po zadnjem predlogu zakona mislim, da bi jih bilo lahko celo pet ... kako bi to vplivalo na poslovanje Športne loterije?

Zgodile bi se običajne stvari, ki se dogajajo v konkurenčnih poslovnih okoljih. Pričakujemo padec prometa. Da bi ostali konkurenčni in da bi ohranili število igralcev, bi morali ponuditi višje kvote, v ospredje postaviti drugačne stavne produkte. Povečala bi se izplačila, kar istočasno pomeni zmanjšanje marže, padec dobička in velik stroškovni pritisk na samo družbo. Samo delovanje Športne loterije in razvoj bi se podražila, poslovanje bi po naših izračunih postalo negativno. Konkurenca pomeni tudi to, da podjetja opazujejo prednosti in slabosti drug drugega. Športna loterija trenutno nima lastnikov, ki bi bili iz te panoge, ki bi imeli ali ključne kompetence ali finančno moč, ki je potrebna za vodenje preko takšnih sprememb.

Osebno menim, da bi bilo nepošteno pričakovati od na primer Olimpijskega komiteja Slovenije, da bi, namesto v šport, denar vlagal v dokapitalizacijo stavnice, če bi Športna loterija takšno dokapitalizacijo potrebovala. Konec koncev gre za naložbo v gospodarsko družbo. Poslovodstvo mora delovati v njeno korist, lastnik pa mora pogledati svoje koristi in odgovornosti. Meni je razumljivo, da si sedanji lastniki ne morejo privoščiti neuspešnega poslovanja. Na tej točki se lahko pokaže prednost strateškega partnerstva, pri čemer je ključno, da taki investitorji razpolagajo z izkušnjami v panogi športnih stav ter da so sposobni vlagati v podjetje, ko je to potrebno. In kot že rečeno prej, sposobni morajo biti tudi vlagati v družbo, zlasti v šport.

Kakšna pa bi bila izguba v poslovanju in posledično nižja koncesijska dajatev? Predvidevam, da obstajajo izračuni.

Ko govorimo o monopolu, je težko določiti že to, kaj je optimalno poslovanje. Odkrito rečeno, rekordnega poslovanja v monopolu ni. So samo dobra in bolj dobra leta, zato lahko učinek nenadnega odprtja trga le ocenjujemo. Višja izplačila bi res pomenila manjšo osnovo za koncesijsko dajatev, ampak s tem bi se zmanjšale tudi marže prirediteljev stav. Kakor koli, več prirediteljev bi vseeno povečalo skupni obseg. Davčni prihodki države bi se gotovo povečali, koncesija dajatev verjetno tudi. 

Razumeti je treba, da so izplačila največji strošek poslovanja. Torej, če se povečajo izplačila, bi se res zmanjšala osnova za izračun koncesijske dajatve, a hkrati bi se zmanjšal tudi dobiček. To pa je neke vrste garancija, da kdor koli je lastnik Športne loterije, pri svojem poslovanju nima razloga za nesmiselno povečevanje izplačil, saj s tem niža svoj dobiček. Ta pa je cilj vsake gospodarske družbe.

Kaj sicer mislite, kakšen poslovni model za financiranje športa bi bil v prihodnosti najboljši? Kakšen sistem naj postavi država, da bo to financiranje stabilno in seveda dovolj visoko?

Ni ravno lahko določiti optimalnega modela financiranja športa. Zavedati se je treba, da je sistem financiranja nekaj povsem drugega kot sam šport. Šport je slovenski ponos in naši športniki so izjemno uspešni. V Sloveniji imamo šport radi, je del naše zavesti in je del našega vsakdana. Posledica tega je, da je izjemno raznolik in številčen, zato bo vedno večji izziv to številčnost in vrhunskost finančno podpirati. Ker glavni sistemski vir financiranja zagotavljajo država in lokalne skupnosti, bi bilo treba  bolj jasno odločiti, kdo vlaga kam in zakaj. Mislim, da bi se morali osredotočiti na vse ključne ciljne skupine, od staršev, države, lokalnih skupnosti, prostovoljcev, podjetij. In te skupine bi morali nasloviti s konkretnimi ukrepi, kot so neposredna finančna in materialna pomoč, kompetence, nova znanja, dostopna infrastruktura, davčne olajšave in še vse ostale ugodnosti. Priložnosti športa so tudi v povezavi z gospodarstvom, turizmom, zdravstvom, vzgojo, izobraževanjem, visokim šolstvom, socialo, digitalizacijo in tako naprej. Tu so priložnosti, da sistemsko financiranje raznolikega slovenskega športa postane še bolj trajno in večje.

Prvi koraki novega ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport so že dali nekatere vidne rezultate. To je razlog za optimizem. A kljub temu pot do večjega financiranja športa ni in ne bo lahka. Zavedati se je treba tudi, da šport konkurira s številnimi ostalimi uspešnim in privlačnimi področji. Izziv je tudi zakonodaja, zakon o športu je le en del zakonodaje, ki vpliva na šport. Tu so še upravljanje športnih organizacij in še marsikaj, zaradi česar se šport lahko bolj optimalno razvija.

Model, da imajo športne organizacije naložbe v podjetjih, je lahko zelo tvegan, saj so te organizacije ustanovljene z namenom celovitega vlaganja v šport in ne za upravljanje podjetij. Ustvariti moramo okolje, v katerem bodo podjetja razvijala svoj potencial, da bodo lahko vlagala v šport in na drugi strani, da bo šport sposoben ponuditi tisto nekaj, da bo vložek teh podjetij upravičen in na nek način oplemeniten. Tu so še tako imenovane ESG smernice, ki odpirajo možnosti za manj komercialno zanimive športe in za lokalna okolja. Hočem povedati, da tudi za šport prihodnost ne bo enostavna, prinaša pa številne priložnosti. Ampak priložnosti se ne uresničijo same od sebe. Zgledujmo se po slovenskih športnicah in športnikih. Stremeti bo treba, kot stremijo oni, k odličnosti in spoštovati bo treba določena načela, če hočemo, da bo šport kot tak prvak tudi v sistemski in poslovni realnosti.

Če se za zadnje vprašanje vrneva k prodaji. Žogica bo v na koncu na ministru za finance, ki lahko, s tem, da ne da soglasja, prodajo preprosto ustavi ... Si upate napovedati, kaj se bo zgodilo?

Vemo, da to ne bi bila prva menjava lastništva v Športni loteriji in vemo, kakšna je pravno-poslovna realnost okoli nas. Vemo, s kakšnimi tveganji se je podjetje soočalo v zadnjih letih in kako se je dosedaj podjetje obravnavalo v procesih sprememb. Situacija bo odvisna od mnogih dejavnikov, prioritet in interesov. Odkrito povedano, v takšnih okoliščinah je včasih zahtevno slediti pravnim dejstvom. Pri soglasju ministra gre predvsem za kriterije, določene v zakonu, katerih izpolnjevanje je predpogoj, da prodajalci in kupci izpeljejo pravni posel, ki je v poslovni realnosti nekaj povsem običajnega. V njegovem soglasju vidim element transparentnosti. Pri dosedanjih poskusih spremembe zakonodaje je vedno obstajala stopnja nevednosti glede interesa. V tem konkretnem primeru pa se mora vsak kupec jasno razkriti in ministrstvu predložiti vse, kar določa zakon. Sicer pa odgovornosti in pristojnosti drugih nimam navade komentirati, saj verjamem, da naloge, ki so jim zaupane, opravljajo preudarno in odgovorno.