Koalicija po protestih zaposlenih Salonita: Strožje zahteve ničesar ne ogrožajo

Predlog novele zakona o varstvu okolja bi zaostril zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig. Po obravnavi na matičnem odboru, kjer je bilo sprejetih nekaj dopolnil, sicer ne govori več o izenačitvi standardov za sosežig in sežig odpadkov, ampak določa, da vlada za naprave za sosežig določi tako stroge mejne vrednosti emisij, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologijah za sežig, razen če zaključki o BAT za naprave za sosežig določajo strožje mejne vrednosti.

Ob današnji obravnavi predloga sprememb zakona v DZ je članica sveta delavcev Salonita Anhovo Tereza Pahor pred stavbo parlamenta opozorila, da zakon, ki ga danes sprejemajo poslanci, ni enak tistemu, ki ga so ga podprli odbori in to predvsem v kritični točki, ki govori o doseganju mejnih vrednosti. "To je precej sporno. Poslanci se morajo zavzemati za to, da se v zakon doda, da se dosegajo mejne vrednosti samo, če obstajajo za to sprejemljive tehnologije," je izpostavila.

Nekdanji podžupan Kanala ob Soči Marko Bucik je dejal, da se v primeru predlaganih sprememb zakona ne spoštuje evropske zakonodaje, ki da je nad vsem. "Žalostno je, da se moramo v 21. stoletju boriti za delo poštenih ljudi," je dodal.

Občinska svetnica Kanala Klelija Dolenc (DeSUS) pa je pozvala, naj se posluša stroko. "Ne pustimo iniciativnim skupinam, da same določajo pravila," je dejala. Predlog novele sta v obravnavo vložila društvo Eko Anhovo in dolina Soče ter Inštitut 8. marec in civilna iniciativa Danes. "Verjamemo, da bodo v DZ sprejeli zakon, po katerem bo treba tehnologijo spremeniti, jo izboljšati in delati za dobrobit vseh ljudi. Vsi si želimo čistega zraka in tudi mi smo za to, samo pustite nam delati," je pozvala.

Proti sprejetju novele se je izreklo tudi lokalno Društvo obolelih zaradi azbesta, ki nudi podporo bolnikom na različnih področjih, od uveljavljanja odškodnin do zagotavljanja zdravstvenih pregledov na Golniku.

V Inštitutu 8. marec ob tem poudarjajo, da bo novela zakona prebivalcem in prebivalkam Anhovega zagotovila čistejši zrak, v Sloveniji pa vzpostavila bolj transparenten sistem nadzora nad onesnaževanjem. "Novela ne bo velik doprinos le za prebivalce Soške doline, temveč bo na zakonski ravni zagotovila, da se tovrstno onesnaževanje in njegove tragične posledice v Sloveniji ne bi nikoli več ponovile," izpostavljajo.

Predlog sprememb je nastal v sodelovanju prebivalcev in prebivalk Soške doline, ki so zbrani v društvu Eko Anhovo in dolina Soče ter civilni+e iniciative Danes ter Inštituta 8. marec. Nastal je na podlagi mnenja stroke in dolgoletnemu boju prebivalcev in prebivalk Soške doline. Za njim poleg več kot 5.000 podpisnikov in podpisnic podpore stoji tudi občinski svet občine Kanala ob Soči.

'Predlagane spremembe ne ogrožajo nikogar in ničesar'

Kot je na današnji izredni seji DZ v imenu predlagateljev dejala Mateja Satler iz naravovarstvenega društva Eko Anhovo in dolina Soče, predlagane spremembe ne ogrožajo nikogar in ničesar. "Zakon le dviguje okoljske standarde, kar bo pozitivno vplivalo na prebivalce, ki živimo v okolici takšnih obratov, sprejetje zakona pa je precej manj ugodno za cementarno, saj jo bo prisililo v drage in obsežne posodobitve, kar se bo posledično odrazilo v tem, da sosežig odpadkov kar naenkrat ne bo več tako zelo dobičkonosna dejavnost, kot je danes," je izpostavila.

Spomnila je, da predlog v celoti podpira tudi zdravniška stroka, ki je pred leti pozvala odločevalce, naj mejne vrednosti za vsakršno obremenjevanje okolja določijo po meri zdravja ljudi, in ne po meri onesnaževalcev.

Dotaknila se je tudi, kot je navedla, "plačanega propagandnega shoda, kjer so delavci po navodilu lastnikov cementarne trdili, da bo sprejem zakona ogrozil obstoj tovarne in posledično delovnih mest", kar po njenem ne drži. "Sosežig odpadkov ne rešuje delovnih mest, ne rešuje niti slovenskih odpadkov, ne prinaša dodane vrednosti, je le izjemno dobičkonosna dejavnost, v našem primeru avstrijsko-italijanskih lastnikov, ki v Sloveniji opravi najbolj umazan del cementne industrije, vse to le zato, da lahko generirajo dobičke, ki se v obliki dividend potem prelijejo v zasebne tuje žepe, žal na račun nas in našega okolja," je podčrtala.

Da je zaostritev standardov za sosežig odpadkov, ki jih prinaša zakon, možna, upravičena in tudi skladna z evropsko zakonodajo, pa je poudaril državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl. "Prav je tudi, da se uveljavljajo polurne vrednosti in ne zgolj dnevne vrednosti teh izpustov, tako kot je sedaj. Predlog zakona krepi tudi obratovalni monitoring nad onesnaževalci," je dodal.

DZ je danes sprejel dopolnila, ki so jih vložili predlagatelji iz društva Eko Anhovo in dolina Soče ter Inštituta 8. marec. Največ pozornosti so poslanci v razpravi posvetili dopolnilu, s katerim so k določilu, sprejetem na odboru - da vlada za naprave za sosežig določi mejne vrednosti emisij tako strogo, kot so določene v zaključkih BAT za naprave za sežig odpadkov, razen če zaključki o BAT za naprave za sosežig določajo strožje mejne vrednosti emisij - na podlagi pripomb zakonodajno-pravne službe DZ dodali utemeljitev zaostrovanja mejnih vrednosti, in sicer da vlada to stori z namenom zmanjšanja znatnega tveganja za zdravje ljudi in za okolje.

Danes sprejeto dopolnilo je v predlog vneslo določilo, da bodo morali upravljalci naprav za sosežig obratovanje naprav z okoljevarstvenim dovoljenjem v delu, ki se nanaša na omenjene strožje mejne vrednosti emisij, uskladiti v štirih letih od njegove pravnomočnosti. Nove zahteve glede monitoringa pa bodo morale biti prvič izpolnjene najpozneje v šestih mesecih od pravnomočnosti okoljevarstvenega dovoljenja.

Medtem ko so koalicijski poslanci opozarjali, da navedbe zaposlenih v Salonitu Anhovo in nekaterih lokalnih društev, da bo sprejetje novele ogrozilo obstoj delovnih mest v cementarni, ne držijo, so v opozicijski SDS temu pritrjevali. Čeprav so noveli zakona ob njeni prvi obravnavi v DZ izrekli načelno podporo in predlog podprli tudi na odboru, pa so tokrat vztrajali pri tem, da bi moral člen o določitvi strožjih mejnih vrednosti za naprave za sosežig odpadkov vsebovati tudi dikcijo "če to dopušča tehnologija". DZ predloga dopolnila s tem določilom ni sprejel.

Predlog novele, ki so ga nevladniki vložili v okviru kampanje Naj Anhovo zadiha s 5000 overjenimi podpisi volivcev, gre sedaj v tretjo obravnavo, ki jo bo DZ opravil na naslednji seji.

Predlog je bil v prvi obravnavi novembra lani, matični odbor je januarja letos sprejel več dopolnil k predlogu, med drugom je izpadla prvotna dikcija, po kateri bi že zakon določil, da se standardi za sosežig in sežig odpadkov izenačijo.

V noveli je ostalo določilo o izvajanju monitoringa na vseh izpustih naprave ter da se bo ta moral izvajati na napravah za sosežig tako kot na napravah za sežig, razen če bo za naprave za sosežig določeno pogostejše merjenje. Prav tako je v predlogu ostalo določilo, da bo neizpolnjevanje zahtev glede monitoringa in sporočanja njegovih rezultatov po novem prekršek, in ne več lažji prekršek.