#intervju Klemen Prepelič, slovenski košarkarski reprezentant: Nikoli se nisem skrival pred odgovornostjo

Bilo bi neumno, da bi bežal od te situacije. To je odgovornost cele reprezentance. Luka… Kaj zameriti igralcu, ki ima 18 asistenc in eno izgubljeno žogo? To pomeni, da igralec ne dela napak. Popeljal nas je do vseh teh uspehov in zagotovo marsikdo od nas, začenši z mano, brez njega in brez Gorana Dragića morda ne bi bil tudi v klubski karieri na mestu, kjer je. Hvaležen sem za vse to in neumno bi bilo, da bi kdo drug prevzel odgovornost, predvsem za ta zadnji napad. Pa daleč od tega, da je bila to slaba odločitev. Verjamem v to, da Luka ni imel možnosti prebijanja, našel je podajo, ki mi je dala določeno prednost. Na žalost je bil tam Cabarrot, ki me je ustavil za tisto stotinko sekunde, ki je verjetno na koncu zmanjkala. Ampak to je šport, daje, odvzema. Tokrat je vzel, verjamem, da bo tudi dal.«

Ne bom lagal, neštetokrat sem si jo zavrtel v glavi. Verjamem pa, da se kaj dosti drugače ni dalo narediti. Bilo je polaganje, razen Goberta in Batuma nihče drug ne bi ulovil te žoge. Slednji je zagotovo eden od najboljših obrambnih igralcev v Evropi, če ne na svetu. Tudi sam je povedal, da je ogromnokrat padel in pustil na cedilu francosko reprezentanco, kolikor sem zasledil, zato je tudi njemu treba dati kapo dol in iti naprej.

Ni ga bilo. Prišel je Boris Diaw, ki je z mano igral v Parizu in je danes generalni direktor francoske reprezentance. Objel me je s spodbudnimi besedami in to je tisto, kar se ceni, da športniki prepoznajo bolečino drug drugega in tudi veličino drug drugega.«

Tega sem dobil ogromno. Res hvala vsem, ki so se postavili zame, ogromno je bilo sporočil, tudi od vrhunskih športnikov, mojih nekdanjih soigralcev, družine, prijateljev… Kogar koli bi izpostavil, ne bi bilo pravično do drugega. Zelo sem hvaležen, temu primerno mi je bilo potem še huje, ampak v življenju se je treba dokazovati vsak dan, ne le v košarki, tudi v normalnem življenju, in verjamem, da če vstaneš, ko padeš, boš za to tudi nagrajen.

Ob pripravi na Francoze smo videli del prvega polčasa pred popoldanskim spancem, kako so dominirali proti ZDA. So spoštovanja vredna ekipa, ki pa je veliko izgubila z odsotnostjo Arona Baynesa (poškodoval se je na tekmi proti Italiji, op. p.). Posebno čvrstost in sigurnost v skoku, pri čemer smo bili mi ves turnir suvereni. Po drugi strani so pridobili pri tranzicijski igri, ki tudi nam ustreza. So premagljiv nasprotnik, vse se konča in začne pri Pattyju Millsu. Verjamem, da imata Jaka (Blažič) in Ali (Aleksej Nikolić) ogromno moči in želje po tem, da še enkrat pokažeta, iz kakšnega testa sta.

Od vseh štirih, ki so ostale, smo ekipa, ki je imela najdaljše poletje. Morali smo si še izboriti nastop na olimpijskih igrah, ampak po drugi strani mislim, da smo najbolj poletna ekipa, tudi verjetno ena boljše fizično pripravljenih in verjetno imamo največjo motivacijo za kolajno. Verjamem, da bo naša ekipna kemija dodaten plus, kar je vedno bila, in zagotovo Avstralcem ni bilo lahko izgubiti polfinala olimpijskih iger. Verjetno jim je bilo lažje izgubiti proti Američanom za 20 točk kot nam s Francozi v zadnji sekundi za eno. To bodo poskušali izkoristiti, ampak verjamem, da bomo od prve minute dali ton igri in vzeli vajeti v svoje roke. Imamo še eno priložnost, še en finale, tekmo za bronasto kolajno proti premagljivemu nasprotniku, kar smo si pred dvema mesecema vsi želeli.