Slovenija je izvoznica tehnologije za upravljanje voda
Kot predstavnica industrije je konkretne sveže podatke o tem na sejmu Dom danes predstavila Nuša Pavlinjek Slavinec, direktorica podjetja Roto Slovenija. To podjetje je letos prejemnik priznanja znak kakovosti v graditeljstvu za povozni polietilenski rezervoar Roterra Drive.
Roto svoje izdelke izvaža v 65 držav po vsem svetu, tudi v 11 afriških držav. Ob evidentnih podnebnih spremembah, ki so se dotaknile vsakega prebivalca našega planeta, se z vprašanjem učinkovite rabe vode srečujejo prav na vsakem trgu. »Slovenija bi lahko bila na področju čiščenja voda v tujini prepoznana tako kot Izrael na področju tehnologij za namakanje v kmetijstvu,« pravi Nuša Pavlinjek Slavinec.
»V skupini ROTO smo zaznali trende in izdelali največji, 65.000 litrski polietilenski rezervoar na svetu, po postopku rotacijskega litja. Zanj smo razvili nov material in posebno konstrukcijo ter rezervoar testirali v ekstremnih pogojih pod nadzorom akreditiranega laboratorija Zavoda za gradbeništvo Slovenije. Rezultati testa so presegli naša pričakovanja, saj je statična odpornost rezervoarja izjemno dobra tudi pri obremenitvah do 40 ton. Zato se bodo lahko rezervoarji Roterra Drive, brez razbremenilne betonske plošče, vgrajevali tudi pod povozne površine, čez katere se vozijo težki tovornjaki in gradbena mehanizacija. To bo stroške vgradnje znižalo za več kot 50 odstotkov. Ponosna sem, da je nagrajen izdelek plod slovenskega znanja mladih strokovnjakov v naši ekipi,« je še povedala.
Več vode bi lahko reciklirali
Po podatkih ZRMK sicer en odstotek stavbnega evropskega fonda zavzemajo nestanovanjske zgradbe, porabijo pa kar četrtino vode. Po drugi strani bi lahko v EU po podatkih Evropske komisije uporabili šestkat več prečiščene vode, kot je sedaj. Kar je še huje, za polovico Ljubljane oziroma 149.000 prebivalcev Slovenije ni jasno, kako odvajajo ali čistijo odpadno vodo, največja težava so greznice. Zato mora trajnostna gradnja nujno bolj vključevati tudi upravljanje z vodami.
Na drugi strani imamo podjetja, ki rešujejo ravno te težave in so tudi uspešni izvozniki. Podjetja imajo ogromne in zadostne zbiralne površine na strehah, parkiriščih in manipulativnih površinah, kjer se lahko zbere dovolj vode za samooskrbo. Za distribucijo čiste in odpadne vode v Sloveniji porabimo toliko energije, da bi lahko investicijo v samooskrbo povrnili v 7 letih.
Med tehnološki trendi, ki rešujejo izzive z vodo so uvajanje umetne inteligence in senzorike v sisteme čiščenje odpadnih voda, integracija upravljanja z vodami v centralne nadzorne sisteme v podjetjih, pri racionalizaciji stroškov poslovanja podjetja čedalje bolj uvajajo samooskrbo s tehnološko, procesno in sanitarno vodo.
Roto je tako opremil avstrijski Polytec, ki pri reciklaži plastične embalaže porabi 320 kubičnih metrov vode na dan. S tehnologijo Roto na dan reciklirajo 300 kubičnih metrov vode in prihranijo 300 evrov. Naložba se povrne v pičlih treh letih. V Nemčiji so s čistilno napravo opremili največjo mlekarno, s katero bo mlekarna privarčevala 80 odstotkov pitne vode, očiščena voda pa je primerna za komunalno čistilno napravo. s čimer so bile prej težave. Projektov je še več.
Novi trajnostni kazalniki
V Sloveniji sicer oblikujejo nov nabor kazalnikov trajnostne gradnje, ki bo temeljil na enotnem evropskem okviru in ki bo kmalu osnova zelenega javnega naročanja in natečajnih razpisov. Kmalu bo objavljen tudi državni razpis za pilotne projekte načrtovanja novogradenj oziroma prenov, na katerih bi testirali t. i. beta verzijo kazalnikov.
Miha Tomšič iz ZMRK je povedal, da nove kazalnike pripravljajo v projektu LIFE IP CARE4CLIMATE v koordinaciji z Mope. Sistem bo konkretiziral pojem trajnostne gradnje in bo med drugim namenjen zelenemu javnemu naročanju, oblikovanju projektnih nalog in natečajnih razpisov.
Kazalniki obsegajo tri tematska področja in šest makro ciljev. Makro cilj tri iz tematskega področja »Okolje – poraba virov in okoljske lastnosti v življenjskem ciklu stavbe« obravnava učinkovito rabo vodnih virov s pomočjo kazalnika rabe vode v fazi uporabe stavbe. Z njegovo pomočjo lahko ovrednotimo ravnanje s pitno in nepitno vodo in njuno rabo med uporabo stavbe in preverjamo učinkovitost naprav, aparatov in sistemov za rabo vode. Končni cilj je s tehničnimi sredstvi zmanjšati rabo pitne vode v stavbi (armature, aparati, zalivanje, čiščenje) in razbremeniti celoten vodni sistem.
