Še pred dnevi so bili premiki na ukrajinskih frontnih črtah izjemno majhni, sedaj pa je ukrajinski vojski uspel prvi velik preboj, prav takšen, ki so se ga nadejali in ki si ga je od ukrajinske vojske pred prihodom zime želel tudi Zahod. Ukrajinski vojski je na vzhodu države uspelo s protiofenzivo v okolici Harkiva presenetiti ruske sile ter pod nadzor ponovno pridobiti kar dvajset vasi in krajev. V globokem vdoru na okupirana ozemlja – ukrajinskim silam naj bi uspel preboj kar 50 kilometrov globoko – naj bi ruske sile po podatkih zahodnih obveščevalnih služb utrpele velike izgube. V Moskvi so zgolj potrdili silovite boje v okolici Harkiva, niso pa priznali, da naj bi utrpeli tudi velike ozemeljske izgube.
Do uspehov Ukrajincev po zagotovilih generalštaba prihaja tudi na južni fronti v hersonski regiji, kjer naj bi sovražnike potisnili nazaj tudi do nekaj ducat kilometrov, prav tako je ukrajinski vojski uspelo vzpostaviti nadzor na manjših ozemljih še v Donecku v okolici Kramatorska in Slovljanksa, kjer so ruske sile potisnili do tri kilometre nazaj. V zadnjih dneh naj bi Ukrajinci pod svoj nadzor spravili skupno 700 kvadratnih kilometrov okupiranega ozemlja na vzhodu in jugu države. Posebej presenetljiv je uspeh z vzhodnega bojišča, kjer Rusija zaradi ukrajinske ofenzive na jugu države v hersonski regiji očitno ni pričakovala poskusa preboja frontnih črt.
Slovenija med 18 prejemnicami
Takšnih novic z bojišča je bil vesel ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je v Kijevu gostil zunanjega ministra Antonyja Blinkna, medtem ko je v ameriškem vojaškem oporišču Ramstein v Nemčiji potekalo zasedanje obrambnih ministrov kontaktne skupine za pomoč Ukrajini, kjer so pretresali položaj na bojišču in razpravljali o nadaljnji vojaški pomoči. Nov sveženj tovrstne vojaške pomoči je v Kijevu razgrnil prav Blinken. Dve milijardi dolarjev bo namenjenih ne le Ukrajini, temveč tudi 18 evropskim državam – celotnemu vzhodnemu krilu Nata, vsem balkanskim državam razen Srbije in tudi Sloveniji. Za te države namreč v ameriški administraciji ocenjujejo, da bi lahko bile ogrožene zaradi morebitnega ruskega napada. Po ameriških navedbah naj bi bil denar namenjen za obrambo suverenosti, modernizacijo varnostnih sil, krepitev partnerstev z Natom in zmogljivosti za zoperstavljanje ruskemu vplivu in agresiji.
Od dveh milijard dolarjev obsežnega svežnja pomoči bo Ukrajina dobila eno milijardo, povrh tega pa je ameriški predsednik Joe Biden, ki se je o nadaljevanju vojne pogovarjal tudi z zahodnimi zavezniki, odobril dodatnih 675 milijonov dolarjev za orožje Ukrajini. Skupaj so ZDA za obrambne zmogljivosti Ukrajine tako že namenile več kot 15 milijard dolarjev. Kolikšen delež preostale milijarde dolarjev novega svežnja ameriške pomoči za obrambne namene bo dobila Slovenija, za kaj bo ta denar namenjen in ali Slovenija deli oceno Washingtona, da bi bile države prejemnice novega svežnja ogrožene zaradi morebitnega ruskega napada, smo povprašali tudi slovensko obrambno ministrstvo. Odgovorov še nismo prejeli.