Sonate na Soči pred 13 leti. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV SLO
Sonate na Soči pred 13 leti. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV SLO

Polna luna. Kanal ob Soči, na njej pa oder. 13 let po prvem koncertu Sonate na Soči se jutri obeta nov magični večer: Skrt bo sredi rečne lepotice znova začaral s klavirskim recitalom, ki se bo začel ob 21. uri. Pred 13 leti je skrbno izbranim skladam v prekrasnem ambientu prisluhnilo 2500 poslušalcev.

Koncert na gladini bo preplet del Marija Kogoja, Frederica Chopina, Julesa Masseneta, Sergeja Rahmaninova in Mauricea Ravela. Kot je povedal Skrt, je bil program izbran zgolj za ta večer, ker gre za specifično okolje. Pod polno luno, na Soči, med skalami, med znamenitimi koriti, vse to je vplivalo na izbor. Kot pravi, si želi, da bi bil koncert čim bolj intimen. Osvetljava bo minimalistična in se v primerjavi s prvim koncertom ne bo spreminjala.

"Za vsak koncert hočem, da ustvari neki lok. Glavni cilj vsakega koncerta, vsaj kar se mene tiče, je muzikalna tišina, ki pa nastane, ko se ves ta lok dejansko izteče. Kot življenje človeka, ki marsikaj prestane. Ko se mu bliža neznana tišina, mi ji rečemo smrt, ga na neki način umiri, saj ima občutek, da ni več čas za dosežke, pehanje za nečim. Sam želim to stanje že takoj, ko na nastopu sedem za klavir: občutek predaje, in ne občutek, da moram nekaj iztisniti iz sebe, temveč prav nasprotno. Iztiskaš prej za klavirjem, si kdaj tudi krčevit, vsak koncert pa je potem neke vrste smrt. Zame je že takoj na začetku, krasno pa je, kadar to občutijo tudi poslušalci, ti pa zato potrebujejo proces, kar ustvariš s programom, z lokom koncerta. Ko se koncert bliža koncu, so dejansko trenutki nabiti s prejšnjo intenziteto."

Sorodna novica Ko glasba začara vse čute: sonate na Soči

Študiral je na slovitem glasbenem konservatoriju P. I. Čajkovskega. Po opravljeni diplomi se je izpopolnjeval na pariški šoli Ecole Normale Superieure de Musique de Paris. Že zgodaj je za svoje igranje prejel številne nagrade in večkrat dosegel vse točke na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Pred leti je s svojimi nastopi navdušil pariško dvorano Gaveau in avditorije Buenos Airesa, La Plate in Montevidea, leta 2015 je izdal zgoščenko Črno belo, v zadnjih letih pa je koncertiral zelo malo.

Treba je vzeti usodo v svoje roke

"V zadnjih letih sem bil precej doma in se je nabralo več koncertnih programov. Sem kot drevo, ki obrodi sadove, ne glede na to, kaj se dogaja naokoli, ne glede, ali kdo obere sadeže. Programe sem ponudil glavnim koncertnim hišam, ki so sicer vse odzvale, obljube pa se žal doslej niso izpolnile. Zato sem se odločil, da stvari vzamem v svoje roke, povezal sem se s Hinkom Gorjupom, isto osebo kot pred 13 leti, in mu predstavil pobudo za koncert. Koncert organizira Turistično društvo Kanal ob Soči, zelo se je angažiral predsednik Branko Dolenc," odgovori, ko ga pobaram, od kod ideja za vnovično koncertiranje na gladini Soče.

Pianistični koncert na splavu na Soči – Ivan Skrt

"S klavirjem je kot z vsako drugo stvarjo. Ko se začneš ukvarjati s skladbo, je najprej samo hrup, krč, roke ne grejo, kamor želiš. Potem počasi gradiš, skladatelj ti da zadolžitve in ti potem zgradiš grad. Dokler se igraš miselne igrice s skladbo in čustvi, ki so podaljšek misli, gradiš strukturo skladbe. Dokler samo gradiš, si zadovoljen, koncert pa je potem spet neke vrste grožnja, da se lahko vse sesuje. Potem je pa od človeka odvisno, kaj bo naredil: ali boš okrepil nadzor ali se nekaj prelomi. Pri meni se običajno prelomi in spustim stvari," razloži svoje razmišljanje o igranju. "Ko začneš potem vključevati trenutek smrti, se v tisti prvi fazi, prav travmatično, obrnejo vsi koncepti na glavo, a to je dejansko zdravilno. Dokler si v coni udobja, ti je vse jasno, ko pa pride nekaj večjega od tebe, pa dejansko postanejo pomembne večje stvari. V glasbi so to večje fraze, več svobode, več igranja iz drobovja. Postati glasba, ne igrati glasbe. Seveda pa se lahko to greš, potem ko si že naredil vso strukturo."

Po njegovem mnenju poslušalca ne zanima, kaj je pianist ugotovil, temveč želi od njega odprte kanale, ki se ga dotaknejo. "Dotakne se ga kot reka, ki je ne moreš ustaviti, ki gre v morje. Pred koncertom je vzdušje kot pred dežjem. Suša in vleče dol. Če je koncert dober, se zlije in smo vsi veseli. In rože dobijo vodo in cvetijo in vse dela. Umrl je krč, napetost, težki oblaki se razblinijo. Koncert mora biti olajšanje, in ne še dodatno breme zate in ljudi."