Podjetje Hmezad TMT, ki je v lasti Miloša in Domna Prešerna, pred tem pa se nikoli ni ukvarjalo z zaščitno opremo, je tako postalo eden od zmagovalcev epidemije. Toda že kmalu zatem mu je znova padla sekira v med. Uspelo mu je namreč priti do posla pri gradnji 1,1 milijarde evrov vrednega drugega tira železniške proge Divača – Koper, trenutno največjega infrastrukturnega projekta v Sloveniji.
Maja 2021 je državno podjetje 2TDK, ki vodi projekt drugega tira, podpisalo pogodbo o začetku gradnje s konzorcijem Kolektor CPG in dveh turških podjetij. Ta je za dela nominiral več kot 20 podizvajalcev. Med njimi so Salonit Anhovo, SGP Pomgrad, ki ga vodi Stanko Polanič, Železničarsko gradbeno podjetje (SŽ-ŽGP), Riko Janeza Škrabca, sarajevski gradbinec Euro-Asfalt in številna druga domača podjetja iz gradbene panoge. Med desetimi največjimi domačimi gradbinci jih pri projektu sodeluje šest.
Najeli so ga Turki
Kljub temu se je v tej množici gradbene operative našel prostor tudi za podjetje Hmezad TMT, ki je takrat zaposlovalo le 11 ljudi, glavnino prihodkov pa ustvarjalo s špedicijo. Iz dokumentov, ki so jih na necenzurirano.si dobili na vpogled, je razvidno, da ga je za podizvajalca na drugem tiru najela turška družba Yapi Merkezi, eden od partnerjev Kolektorja CPG v konzorciju, in to za odvoz izkopanih materialov z gradbišča drugega tira na deponijo in druge lokacije. Da je podjetje Hmezad TMT podizvajalec pri projektu, so potrdili tudi v 2TDK.
Toda še pomembnejše je dejstvo, da Hmezadu TMT sodelovanje pri projektu drugi tir pomeni odskočno desko za druge posle v gradbeništvu. Že leta 2021, ko je podjetje podpisalo pogodbo s Turki, se je namreč začel razcvet njegove gradbene dejavnosti. Ustvarilo je več kot 27 milijonov evrov prihodkov, kar je toliko kot v letih 2018 in 2019 skupaj. Imelo je skoraj milijon evrov dobička. Iz špedicije se je usmerilo v izkope deponij in predelavo odpadkov. Kupilo naj bi tudi dodatne tovornjake in drugo mehanizacijo.
Kdo sta Miloš in Domen Prešeren
Kako podjetju vse to uspeva? Njegova lastnika, Miloš in Domen Prešeren, sta vplivna ljubljanska poslovneža. Njuno inženirsko podjetje Tosidos je eden od zmagovalcev ere, ki je sledila propadu velikih gradbincev. Zraslo je na pogorišču Energoplana. Med drugim je delalo pri projektu gradnje islamskega versko-kulturnega centra v Ljubljani in nordijskega centra v Planici, kjer je bilo podizvajalec Kolektor Kolinga. Skupaj z Dragom Isajlovićem, vplivnim lobistom iz krogov SD, je nekaj časa lastniško obvladovalo gradbeno podjetje Gorenjc, nekdanje zdravo jedro propadlega SGP Tehnika.
Po pričevanju več virov imata Miloš in Domen Prešeren odlične zveze v gradbenih krogih, v Ljubljani, kjer sta v zadnjem desetletju izpeljala več nepremičninskih projektov, in na Slovenskih železnicah (SŽ), ki jih vodi Dušan Mes. Leta 2018 je Miloš Prešeren pozornost ljudi zbudil s prenovo hiše na grajskem griču, eni od najbolj prestižnih lokacij v Ljubljani. Kmalu zatem, ko je Hmezad TMT dobil podizvajalski posel za Turke, se je z nekaterimi vodilnimi možmi Kolektorja lotil projekta Rezidenca Senior, gradnje 19.000 kvadratnih metrov velike poslovne stavbe na severnem območju Litostroja. Ta je že leto dni v lasti za zdaj še neznanega kupca.
Državno reševanje mask, kupljenih prek Švice
Takoj zatem je podjetje dobilo posel. Računsko sodišče je pozneje ugotovilo, da ga Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) za razliko od skoraj vseh ostalih ponudnikov ni varnostno preverila. Cena za dobavo celotne pošiljke mask je znašala 12,3 milijona evrov ali 56 centov na masko. V Hmezadu TMT so te kupili od nekega svetovalnega podjetja v Švici. Cena: 50 centov za kos, skupaj torej 11 milijonov evrov za celotno pošiljko mask. To bi pomenilo, da bi Hmezad TMT v poslu ustvaril več kot 1,3 milijona evrov dobička ali šest centov na posamezno masko.
Nato je prišlo do težav še s certifikati. Na zavodu so ugotovili, da jih pri nekaterih pošiljkah mask sploh ni bilo, pri drugih ni bilo mogoče preveriti njihove veljavnosti, pri tretjih so bili navedeni napačni standardi. Tik pred koncem prvega vala epidemije je državni zavod, ki ga je takrat vodil Počivalškov izbranec Tomi Rumpf, od Hmezada TMT maske odkupil po ceni 52 centov. To je bilo že v času, ko je bilo zaradi velike ponudbe in manjšega povpraševanja mogoče enake maske na Kitajskem kupiti za vsega 10 centov.
Skladišča blagovnih rezerv so se tako napolnila s predragimi maskami, ki že med drugim valom epidemije niso bile uporabne v zdravstvu. Kljub vsej pomoči je Hmezad TMT v letu 2020 ustvaril "le" 200.000 evrov dobička. Andreja Potočnik je bila pozneje ena od osumljenih v kriminalistični preiskavi poslov z ventilatorji. Še vedno je članica nadzornega sveta Uniorja, ki je v večinski državni lasti.
