Državni zbor, tudi če bi referendum razpisal, sicer ni vezan na njegov izid. Podporo predlogu resolucije so sicer napovedali v koalicijskih strankah SDS, NSi in SMC ter v DeSUS-u in SNS-u, z njo se načeloma strinjajo tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev. Foto: BoBo
Državni zbor, tudi če bi referendum razpisal, sicer ni vezan na njegov izid. Podporo predlogu resolucije so sicer napovedali v koalicijskih strankah SDS, NSi in SMC ter v DeSUS-u in SNS-u, z njo se načeloma strinjajo tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev. Foto: BoBo

V stranki Levica ocenjujejo, da je resolucija o dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV) politično in prioritetno zgrešena. Kot so pojasnili v sporočilu za javnost, namreč predvideva "dodatne 5,4 milijarde evrov za nove nakupe orožja za delovanje SV v tujini, povečanje števila pripadnikov SV in splošno militarizacijo družbe s ponovnim uvajanjem obveznega služenja vojaškega roka in dodatnih vojaških vsebin v izobraževalni sistem".

V Levici opozarjajo, da bi se za nakupe orožja namenjalo več sredstev kot kdaj koli doslej. Vsi ti izdatki pa so po njihovih navedbah primarno namenjeni vzpostavljanju zmogljivosti za sodelovanje v operacijah zveze Nato. V stranki so pri tem kritični do tega, da bi slovenske vojake pošiljali na oddaljena krizna žarišča in zagovarjajo izstop iz Nata, saj, kot so pojasnili, ne želijo "sodelovati v invazijah in okupacijah držav svetovne periferije".

Sorodna novica Podpora odbora DZ-ja resoluciji o razvoju vojske. Levica bo predlagala posvetovalni referendum.

"Resolucija obsega neverjeten nakupovalni seznam, ki zgolj v naslednjih petih letih predvideva 50 oklepnikov 8 x 8, 100 lahkih oklepnih vozil 4 x 4, transportno letalo, dva helikopterja za specialne sile in dodatne kupe transportnih vozil, raket, minometov in lahkega orožja, po letu 2026 pa dodatne oklepnike, menjavo pilatusov, dodatno transportno letalo, še dva helikopterja, premični sistem zračne obrambe in samohodne havbice," so navedli.

Ob tem pa so opozorili, da se resolucija sprejema na hitro in kar štiri leta pred iztekom veljavne resolucije ter da tudi nima družbenega konsenza. Kot so zapisali, ne obstaja družbeni konsenz niti o tem, kakšno vojsko si v Sloveniji sploh želimo, niti o tem, kam bomo v prihodnjih letih vlagali omejena sredstva, "ali v oklepnike ali v domove za starejše, stanovanja za mlade in bolnišnice". Zato so vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma, s katerim predlagajo, da naj o tem odloča ljudstvo na neposreden in demokratičen način, so še pojasnili.

Na ministrstvu obžalujejo vložitev predloga

Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

Na ministrstvu za obrambo obžalujejo potezo Levica. Resolucija, ki jo praviloma pripravijo vsaka štiri leta, je namreč najvišji razvojnousmerjevalni dokument vojske, je zapisalo ministrstvo. Dokument je treba pripraviti po Strateškem pregledu obrambe, po sprejetju nove resolucije o strategiji nacionalne varnosti ali ob nastopu drugih okoliščin, ki zahtevajo spremembo splošnih dolgoročnih okvirov za razvoj in vzpostavitev obrambnih zmogljivosti države. Nova resolucija je bila glede na to načrtovana že v času prejšnje vlade leta 2019, a ker ni bila pripravljena, jo je pripravilo vodstvo ministrstva v zdajšnji sestavi, so navedli.

Zdaj veljavna resolucija, sprejeta leta 2010, je po njihovih besedah veliko bolj ambiciozna tako glede višanja obrambnih kot glede načrtovanih vlaganj v oborožitev in opremo. V času gospodarsko-finančne krize, ki mu je sledilo večletno nesorazmerno zmanjševanje finančnih sredstev za obrambo, večina ciljev iz nje ni bila uresničila in je zato zastarela.

Predlog nove resolucije predvideva postopno rast obrambnih izdatkov do predvidenih dveh odstotkov bruto družbenega proizvoda (BDP) do leta 2035 za krepitev pripravljenosti in opremljenosti vojske za večjo varnost in obrambo države. Hkrati je to pogoj za verodostojnost Slovenije v njenih prizadevanjih za mir, varnost in stabilnost v mednarodni skupnosti, menijo.
Večina načrtovane modernizacije in opremljanja vojske, kot sta nakup oklepnih vozil 8x8 in 4x4 ter helikopterjev in transportnega letala, je bila po njihovih navedbah javno že večkrat predstavljena, načrtovana sredstva pa so pregledno opredeljena z zakonom o zagotavljanju sredstev za investicije v SV. "Nikakor ne gre za še dodatno povečevanje sredstev za obrambo," so zagotovili. Predlog resolucije ne nalaga novih finančnih obremenitev in neposredno ne ustvarja finančnih posledic, so zatrdili.

Na očitke o vnovičnem uvajanju vojaškega roka pa odgovarjajo, da predlog zaradi nezadostnega zagotavljanja obsega stalne in rezervne sestave dopušča vnovično oceno o smiselnosti uvedbe znanih ali nadgrajenih oblik vojaške dolžnosti. Predvideno je, da bi bilo v SV do leta 2035 10.000 pripadnikov, pri čemer naj bi bilo najmanj 7000 pripadnikov stalne in do 3000 pripadnikov pogodbene rezervne sestave ter novih oblik pogodbene rezerve SV.

DZ mora pred glasovanjem o resoluciji odločiti o predlogu za referendum

Resolucijo je imel sicer državni zbor na dnevnem redu seje in bi moral o njej zvečer tudi glasovati. A je predsednik DZ-ja Igor Zorčič po končani razpravi poslance obvestil, da glasovanja ne bo, saj mora DZ v skladu z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi najprej odločiti o predlogu za razpis referenduma. Kdaj bo imel DZ na mizi predlog za razpis referenduma, pa še ni znano. Državni zbor, tudi če bi referendum razpisal, sicer ni vezan na njegov izid.

V razpravi na seji DZ-ja je sicer državni sekretar na ministrstvu za obrambo Uroš Lampret poslance pozval, naj resolucijo podprejo, saj da je zastavljena ambiciozno ob hkratnem upoštevanju realnih zmožnosti in potreb države. Resolucija, ki predvideva postopno rast obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP-ja do leta 2035, je po njegovih besedah namenjena krepitvi Slovenske vojske, njene pripravljenosti in opremljenosti ter s tem varnosti in obrambe države.

Podporo predlogu so napovedali v koalicijskih strankah SDS, NSi in SMC, poleg njih pa še v DeSUS-u in SNS-u, z njo se načeloma strinjajo tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev. V razpravah so med drugim poudarjali, da bo resolucija vplivala na izboljšanje pripravljenosti države na vojaško obrambo ter pripomogla k posodobitvi sil ter zmogljivosti Slovenske vojske za uresničevanje nacionalnih interesov in ciljev na obrambnem področju.

Na drugi strani so do dokumenta poleg Levice kritični tudi v opozicijskih strankah LMŠ, SD in SAB. Iz njihovih vrst je bilo danes slišati očitke, da se s sprejemanjem resolucije po nepotrebnem hiti ter da je napisana površno in je polna nedoslednosti. Prav tako so podvomili o realizaciji resolucije in se spraševali, kje bo država dobila sredstva za njeno uresničevanje.

Levica predlaga referendum