Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je pred nedavnim izjavil, da taka investicija, kot bi jo zahtevala Jek 2, “vsako slovensko gospodinjstvo obremeni za od 17.000 do 18.000 evrov. Ali ne bi bilo morda bolje ta denar dati gospodinjstvom, da si vsak zagotovi svoj vir energije, in tako razogljičimo celo Slovenijo”. Izjava je dobila precej pozornosti, zato smo za komentar prosili nekatere energetske strokovnjake. Bi bilo res bolje, da gospodinjstvom inštalirajo panele, namesto da bi izvedli projekt Jek 2?
Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan dvomi, da je minister Bojan Kumer mislil resno. “Poglejmo nekaj številk. Novo jedrsko elektrarno z močjo 1.000 MW (megavatov) in izkoriščenostjo dobrih 90 % lahko nadomestimo s približno 7.000 MW sončnih elektrarn (strehe približno 30.000 hiš). Te namreč v naših razmerah obratujejo z izkoriščenostjo okoli 12 %. Vsaka od elektrarn, sončna in jedrska, bi tako v enem dnevu prispevala približno 20 GWh (gigavatnih ur) energije. Za premostitev ene same noči bi sončne elektrarne potrebovale še okoli 10 GWh baterij, ki bi jih lahko namestili na približno 100 nogometnih stadionov. Po izkušnjah iz Avstralije je namreč za baterijo proizvajalca Tesla z močjo 100 MW in energijo 100 MWh potreben celoten nogometni stadion. Baterij in nogometnih stadionov minister v svoji izjavi ni omenil,” je pojasnil Cizelj in nadaljeval, da težko verjame, da bi minister s klicem, naj ljudje sami poskrbimo za svojo energijo, mislil resno. “Pred nekaj tedni je namreč v proceduro poslal nov energetski zakon, ki v novogradnjah prepoveduje rabo drv. Zato me takšna izjava nekoliko spominja na Henryja Forda, utemeljitelja serijske proizvodnje avtomobilov, ki je dejal: ljudje lahko izberejo katero koli barvo avtomobila, dokler je ta črna.”
“Naj poleg 18.000 evrov gospodinjstvom priloži še lopato”
Je pa minister med vrsticami le priznal, da bo v zeleni energetski prehod in brezogljične vire v prihodnjih letih treba investirati najmanj 10 milijard evrov, ugotavlja Cizelj. “Zagotovo ne bo dovolj, če jih bomo investirali v sončne elektrarne. Te namreč ponoči, v oblačnem vremenu in pod snegom ne proizvajajo elektrike. Takrat je treba imeti v rezervi razmeroma močne vire, ki niso odvisni od vremena. Mednje sodijo jedrska energija in fosilni viri: plin, nafta in premog.”
“Če si torej lahko izberemo le sončne elektrarne, predlagam, da minister k ponujenim 18.000 evrom na gospodinjstvo priloži še lopato za čiščenje snega. Tako bomo lahko potem vsi, ko bomo s sončnih elektrarn na naših strehah očistili sneg, pomagali očistiti še ceste. Vsekakor pa je prav, da se ljudje sami odločimo, ali želimo imeti elektriko ves čas ali le takrat, ko sije sonce,” je sklenil Cizelj.
“Trditev je zavajajoča”
Tudi Jan Malec z Instituta Jožef Stefan se ne strinja z ministrovo izjavo. “Minister Kumer eksplicitno ne omenja panelov, vendar je pomembno upoštevati, da bi za razogljičenje električne energije gospodinjstev z uporabo obnovljivih virov, kot so sončni paneli, potrebovali tudi znatno shrambo. Obnovljivi viri, kot sta sončna in vetrna energija, namreč ne zagotavljajo proizvodnje električne energije, ko za to ni ugodnih pogojev. Zato bi za 17.000–18.000 evrov težko razogljičili elektriko gospodinjstev,” je pojasnil Malec.
Opozoril pa je tudi, da poraba električne energije v gospodinjstvih pomeni le del skupne porabe energije v državi: “Industrija, promet in drugi sektorji prav tako prispevajo k emisijam ogljikovega dioksida. Zato je trditev, da bi s takšnim pristopom dosegli popolno razogljičenje celotne države, zavajajoča.”
“Pripravimo dokumentacijo in postavimo plinske elektrarne”
Direktor Elesa Aleksander Mervar izjave ministra Kumra sicer ni komentiral, je pa izrazil svoje stališče. V Sloveniji smo pred zelo zahtevnimi odločitvami, s katerimi novimi proizvodnimi enotami zagotavljati proizvodnjo električne energije, hkrati pa ne vemo, kakšne tehnologije bodo na voljo v bližnji prihodnosti. “Še pred letom 2030, če TEŠ ne bo več proizvajal električne energije, bomo približno 40-odstotno uvozno odvisni,” ocenjuje Mervar. Pri množični uvedbi sončnih elektrarn je po njegovih besedah največja neznanka, kam z viški in od kod pokrivanje porabe v času, ko sončne elektrarne ne proizvajajo električne energije, pri novem bloku jedrske elektrarne pa je glavno tveganje cena investicije in iz nje izhajajoča stroškovna cena. “Rešitev bi bili manjši, tako imenovani modularni jedrski reaktorji, ki pa še tudi niso razviti. Cene električne energije na borzah v Evropi bodo v prihodnje, po moji oceni, nižje, kot bodo stroškovne cene na primer iz novih jedrskih elektrarn.”
“Moje stališče je: Tvegajmo nekaj deset milijonov za pripravo projektne investicijske dokumentacije in pridobimo upravna dovoljenja za Jek 2, v tem vmesnem času postavimo plinske elektrarne. Natančneje, predlagal bi gradnjo med 300 in 450 MW plinskih elektrarn v Šoštanju, Trbovljah in še morda v Brestanici. Nato pa bi si glede prihodnosti lahko pustili širok razpon možnih odločitev, torej odločitev, ki bodo šle v smeri manjših modularnih reaktorjev, velike jedrske, več vetra ali sonca. Predvidevam namreč, da se bo slej kot prej vojna v Ukrajini končala, in da se bo ruski plin vrnil. V plinskih elektrarnah pa lahko uporabljamo tudi vodik. Teh 300, 450 MW bi najprej uporabljali za proizvodnjo elektrike, v prihodnosti bi lahko v njih uporabljali zeleni vodik, lahko bi bile tudi strateška rezerva države,” je še dejal Mervar.
M. Bo.