57-letnik, ki je dobil prašičje srce, ima kriminalno preteklost

Ko je Leslie Shumaker Downey, sestra pokojnega Edwarda Shumakerja, pred dnevi prebrala novico o zgodovinski presaditvi srca, opravljeni na Davidu Bennettu, je obnemela. Bennett je človek, ki je pred tremi desetletji napadel njenega tedaj 22-letnega brata. Ker naj bi se v lokalu v Marylandu spogledoval z njegovo ženo, ga je sedemkrat zabodel, Edward pa je bil nato zaradi številnih zdravstvenih zapletov skoraj dve desetletji priklenjen na invalidski voziček. Leta 2005 ga je zadela kap, dve leti pozneje je umrl, star komaj 40 let, poroča Washington Post. 

V nasprotju z njim je Bennett, kot kaže, zdaj dobil novo priložnost za življenje. Boleče je slišati ljudi, ki ga imenujejo heroj, pravi Leslie. "Ed je trpel. Leta in leta se je tako on kot vsa družina soočala s travmo kot posledico tega dogodka." Bennett pa je, ko je odslužil zaporno kazen, mirno živel naprej, pravi. "Želim si, da bi to srce dobil nekdo, ki bi si ga zaslužil," je dejala.

Bennett je bil, sodeč po sodnih spisih, ki jih je pridobil The New York Times, leta 1988 obtožen za napad in posest skritega orožja ter obsojen na deset let zapora, a ni odslužil celotne kazni. Koliko časa je bil za zapahi, ni znano. Da bi pokrili visoke zdravstvene stroške, ga je družina Shumaker tožila še civilno in zmagala – prejeti bi morali 3,4 milijona dolarjev (slabe tri milijone evrov) odškodnine. A Leslie pravi, da tega denarja niso nikoli dobili.

Zdravniki: Naša obveza je, da pomagamo vsem

Ko je v medijih zaokrožila ta vest, so iz medicinskega centra Univerze v Marylandu sporočili, da zdravstvene storitve zagotavljajo vsem pacientom, ne glede na njihovo preteklost ali življenjske okoliščine. "Obveza vsake bolnišnice in zdravstvene ustanove je, da vsakemu pacientu, ki pride skozi njihova vrata, zagotovi potrebno življenjsko oskrbo. Kakršen koli drugačen standard oskrbe bi predstavljal nevaren precedens in bi kršil etične in moralne vrednote, na katerih temeljijo obveze zdravnikov in negovalcev do vseh pacientov v njihovi oskrbi," so zapisali.

Ali so vedeli za njegovo kriminalno preteklost, ni znano. "Pacient je prišel k nam v stiski, odločitev o tem, ali je upravičen do presaditve organa, pa je bila sprejeta izključno na podlagi njegove zdravstvene dokumentacije," so še dodali.

Zakonov ali predpisov, ki bi ljudem s kazenskimi kartotekami prepovedovali presaditev organov ali poskusne operacije, ni, je opozoril tudi Arthur Caplan, profesor bioetike na newyorški univerzi. "Naše delo ni, da ločujemo med svetniki in grešniki. Kriminal je pravno vprašanje," je dejal.

Spomnimo

Bennett je bil v izjemno slabem zdravstvenem stanju in ni bil primeren za presaditev človeškega srca. Na voljo mu je ostal le eksperiment s srcem genetsko predelanega prašiča.

Zdravstveni center ameriške univerze Maryland v Baltimoru je v ponedeljek sporočil, da so mu ga presadili že v petek in njegovo telo ga za zdaj še ni zavrnilo. Bennett je v ponedeljek že dihal z lastnimi pljuči brez aparata, še vedno pa je priklopljen na napravo, ki pomaga novemu srcu. Ali bo preživel, bo bolj znano v naslednjih tednih.

Operacija je trajala sedem ur, bolnišnica pa je poleg privolitve pacienta dobila še izredno dovoljenje  ameriške Uprave za hrano in zdravila (FDA). Gre za prvo tovrstno uspešno operacijo doslej, ki bi lahko predstavljala pomembno prelomnico v zdravstvu.

Po svetu so opravili že nekaj poskusnih presaditev živalskih organov v človeško telo, vendar pa ni bila nobena uspešna, ker je človeško telo te organe nemudoma zavrnilo. 

V ZDA, kjer tako kot drugje po svetu primanjkuje organov za presaditev, so lani opravili 3800 presaditev človeškega srca. Zaradi tega so poskusi s presajanjem živalskih organov v polnem teku. Pri tako imenovanih ksenotransplantacijah so se z organov primatov preusmerili na prašiče.