Sobota, 31. 10. 2020, 23.00
3 leta, 5 mesecev
Cerkev v Malečniku, ki skriva starodavne katakombe #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,41
3
V Malečniku pri Mariboru so obnovili prostor, ki je posebej zanimiv ob današnjem dnevu, ko se spominjamo mrtvih. V tamkajšnji cerkvi se namreč po spustu po devetnajstih stopnicah pod površino razprostirajo edinstvene katakombe (grobnice ali kripte, op. p.), ki so bile postavljene pred skoraj 300 leti. Ko se bodo razmere ob epidemiji novega koronavirusa v državi izboljšale, si bo te ob ustreznih pogojih mogoče tudi osebno ogledati.
Davnega leta 1730 je katakombe, dolge 12 široke pa 4 metre, dal postaviti takratni malečniški župnik Janez Sittich. V sprednjem delu je kamnit oltar sv. Križa z vzidanimi relikvijami, katerega pločevinast del je poslikan z marmorizacijo.
Katakombe so starokrščanska podzemeljska pokopališča. Najslavnejše so Rimske katakombe, ki se nahajajo v prestolnici Italije in njeni okolici.
Nahajajo se pod površino župnijske cerkve
V malečniških katakombah, ki se nahajajo skoraj pod celotno površino župnijske cerkve, je na vseh štirih straneh kar 64 grobnih niš, od katerih je 14 zazidanih. V njih so pokopani duhovniki, pomembnejši krajani in tisti, ki so imeli kakšne posebne zasluge. Tik za oltarjem je častno mesto z desetimi grobnimi nišami. Da gre za duhovnike, ne dokazujejo le latinski napisi na njih, ampak tudi barvne poslikave lobanj z rdečimi in črnimi bireti (duhovniškimi pokrivali, op. p).
Vhod v katakombe je bil prvotno iz cerkve, in sicer z desne strani ob oltarju sv. Janeza Nepomuka, kjer se še danes vidi prva stopnica na cerkvenem tlaku. A ker je cesar Jožef II. zapovedal vse kripte, ki so imele vhod iz cerkve, zazidati, je nato dal malečniški župnik in častni kanonik Marko Glaser leta 1857 z mnogimi stroški predreti debeli cerkveni zid in na zunanji strani cerkve iz barbarškega kamna sezidati prizidek ter vhod.
Da gre za kamen iz Župnije sv. Barbare v Slovenskih goricah (Korena), potrjuje tudi dejstvo, da je bil tam že v tistem času kamnolom, imenovan tudi pruh, kjer so pridobivali humski kamen (litavski apnenec, op. p.), s katerim so zaradi njegove obstojnosti gradili tudi ceste.
Katakombe prenavljali ves oktober
V času prenove malečniških katakomb, ki je potekala ves mesec oktober, vodil pa je obnovo Sebastijan Valentan, je bila poleg omenjenega narejena nova elektrifikacija. Iz katakomb je bil odpeljan pesek, Marijin kamniti kip, ki je bil "obglavljen", pa so restavrirali, saj se je nedaleč stran našla njena glava.
Prav tako se je v cerkvi nad katakombami po vzoru rimskih bazilik odprl kamnit pokrov in v odprtino namestila pohodna rozeta, tako da lahko obiskovalci cerkve opazijo, da je pod njo še en prostor. Iz katakomb je mogoče pogledati tudi proti cerkvenemu oboku. Na ta način se je omogočilo kroženje zraka, kar je za odpravo vlage bistvenega pomena.
Posebnost malečniških katakomb sta na desni strani precej velik osarij oziroma kostnica, katere stena je bila te dni postavljena povsem na novo po vzoru švicarskih katakomb, in pa skrivnostni rov, za katerega se še ni ugotovilo, kam vodi. Po pričevanju nekaterih naj bi peljal pod Dravo na drugo stran mesta Maribora ali pa celo do romarske cerkve Matere Božje na Gorci.
3