Država v drugem četrtletju ustvarila primanjkljaj v višini 757 milijonov evrov

Primanjkljaj je v javnih financah lani zazeval že v začetku lanskega leta, ko je ustavitev gospodarske aktivnosti v luči epidemije povzročila velik izpad prihodkov, država pa je začela sprejemati prve ukrepe za omilitev posledic za gospodarstvo in prebivalce.

Skupni izdatki države so v drugem četrtletju znašali 6516 milijonov evrov, kar je bilo za 45 milijonov evrov ali za 0,7 odstotka več kot v istem obdobju lani.

Odhodkovno stran je najbolj zaznamoval močan upad izdatkov za subvencije, čeprav so bili ti v primerjavi z obdobjem pred epidemijo še vedno nadpovprečno visoki, so izpostavili statistiki. Izdatki za subvencije so bili za 374 milijonov evrov ali za 44,8 odstotka nižji kot v drugem četrtletju lani. Sredstva za zaposlene so bila višja za 270 milijonov evrov ali za 17,4 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so bile višje za 97 milijonov evrov ali za 21,6 odstotka.

Izdatki za obresti so se medtem še naprej zniževali in bili v tem četrtletju za 29 milijonov ali za 15,2 odstotka nižji kot v drugem lanskem četrtletju.

Skupni prihodki države so po drugi strani v drugem četrtletju znašali skoraj 5759 milijonov evrov. Od prihodkov v istem četrtletju lani so bili višji za 764 milijonov evrov ali za 15,3 odstotka. Prihodki od socialnih prispevkov so bili za 257 milijonov ali 13,2 odstotka višji kot v istem četrtletju lanskega leta.

Skupni prihodki so se najbolj povečali zaradi višjih davčnih prihodkov. Ti so bili za 462 milijonov evrov ali 19,8 odstotka višji kot v drugem četrtletju lani. Med temi so najbolj porasli prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz; ti so bili višji za 334 milijonov evrov ali za 24,3 odstotka.

Konsolidirani bruto dolg države je konec drugega četrtletja znašal 39.463 milijonov evrov ali 80 odstotkov BDP. V primerjavi s stanjem na koncu prvega letošnjega četrtletja je bil nižji za 686 milijonov evrov. Znižal se je predvsem dolg iz naslova dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev.

Septembra na letni ravni 2,4-odstotna inflacija

V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin septembra na letni ravni v povprečju zvišale za 2,4 odstotka, na mesečni ravni pa so upadle za 0,1 odstotka. Letno inflacijo so najbolj višali dražji naftni derivati, k mesečni deflaciji pa so najbolj prispevale nižje cene počitniških paketov.

Cene blaga so bile septembra v povprečju za 3,1 odstotka višje kot septembra lani, cene storitev pa za 1,2 odstotka višje. Cene blaga dnevne porabe in trajnega blaga so bile višje za 4,2 oz. 2,9 odstotka, cene poltrajnega blaga pa so bile za 0,6 odstotka nižje.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila septembra 2,7-odstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa 0,7-odstotna. Mesečna rast cen je bila 0,5-odstotna.