Kot je poudaril rektor Univerze v Ljubljani (UL) Igor Papič, ki svoj mandat končuje 30. septembra, je proces izgradnje novih stavb članic univerze dolgotrajen – tudi postopek za reševanje prostorske stiske AGRFT-ja se je začel že pred njegovim mandatom. Papič je ob problematiki gradnje stavb treh akademij na Roški cesti izrazil veselje, da je rešena prostorska stiska vsaj za AGRFT, ob tem pa že poteka tudi obnova Kazine za potrebe Akademije za glasbo. Odločeno pa je bilo tudi, da se prostorska stiska Akademije za likovno umetnost in oblikovanje znova rešuje na Roški cesti.

Zgodba, ki sega v leto 2004
Mihaela Bauman Podojsteršek, ki je glavna tajnica UL-ja, je povzela zgodovino prizadevanj za reševanje prostorske stiske AGRFT-ja, ki sega v leto 2004. Takrat je bilo izgradnji trojice akademij namenjeno zemljišče na Roški cesti, a izvedbe projekta ni bilo, saj se je zapletlo z delom zemljišča. Ta del zemljišča je bil namreč v postopku denacionalizacije vrnjen prvotnim lastnikom, s katerimi pa niso sklenili dogovora o odkupu. Po preverbi načrtov in možnosti prilagoditve gradnje so ugotovili, da se temu zemljišču ni mogoče izogniti, zato so začeli iskati druge rešitve.

Odločitev za Aškerčevo v letu 2014
Z ministrstvom za finance in ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport so se v letih 2014 in 2015 dogovorili, da je bil projekt akademij uvrščen v načrt razvojnih programov. S tem je bila odprta proračunska postavka in tako je bilo posledično omogočeno financiranje izgradnje akademij. Pripravili so različne različice, ob izselitvi Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo leta 2014 iz stavbe na Aškerčevi ulici pa so se v dogovoru z vodstvom Filozofske fakultete, ki bi morala dobiti prostore v omenjeni stavbi, in AGRFT-ja odločili, da stavbo namenijo AGFRT-ju.

Nato je v letih 2017 in 2018 potekalo projektiranje in pridobitev gradbenega dovoljenja, lani pa so pridobili uporabno dovoljenje in letos končali z opremo.

Spomeniško zaščitena stopnišče in vhod
Dekan AGRFT-ja Tomaž Gubenšek je povedal, da jim je stavba na Aškerčevi postavila številne omejite. Stopnišče in vhod sta spomeniško zaščitena in so ju morali ohraniti. Poleg tega so morali ohraniti stavbo v obstoječih gabaritih, zato so zaradi statike veliki prostori v najvišjem nadstropju – veliki filmski studio v južnem in velika gledališka dvorana v severnem delu. Tudi sicer je filmu namenjen južni in gledališču severni del stavbe.

Po dekanovih besedah si želijo, da bi nova lokacija AGRFT-ja postala kulturni center UL-ja in tudi širše. Za uvod so želeli pripraviti obsežno, več dni trajajoče odprtje novih prostorov z dnevi odprtih vrat, a so dogajanje zaradi covida-19 prestavili na poznejši čas. Gubenšek je med idejami za prihodnost poudaril akademijsko gledališče z rednim sporedom, ki bi bilo odprto za širšo javnost, in redne filmske projekcije v njihovi kinodvorani.

Pravzaprav so študenti nove prostore že uporabljali v poletnem semestru iztekajočega se študijskega leta, saj so dovolj veliki, da so omogočali vzdrževanje medosebne razdalje, poleg tega pa jih je mogoče tudi zračiti. Prav tako so jih že in jih še bodo dajali na voljo tako drugim institucijam kot zunajinstitucionalnim skupinam in posameznikom, saj so po besedah dekana tudi drugi njim pomagali v preteklosti, seveda ob upoštevanju urnikov njihovih študentov.

Izjemna pridobitev za celotno ljubljansko univerzo
Novoizvoljeni rektor UL-ja Gregor Majdič je poudaril, da so novi prostori AGRFT-ja izjemna pridobitev ne le za akademijo, ampak za celotno univerzo. Poudaril je, da razpolagajo s sodobno opremo, ki bo študentom omočila, da študij končajo z znanjem, kako z njo ravnati, tako da bodo lahko takoj prispevali v svojih novih poklicih. Spomnil je tudi, da že več let deluje akademska TV, ki jo vidi kot most, ki bi lahko povezoval ljubljansko univerzo.

Celoten projekt AGRFT-ja – odkup stavbe na Trubarjevi cesti 3 in obnova ter oprema stavbe na Aškerčevi ulici 5 – je stal 21,9 milijona evrov.