Nekateri novinarji in medijske organizacije od ukrajinskih oblasti zahtevajo vrnitev akreditacij ukrajinskim in tujim novinarjem, ki so poročali o dogodkih v Hersonu takoj po njegovi osvoboditvi. Zahtevajo tudi, da se rešijo težave v komunikaciji z ukrajinskim ministrstvom za obrambo.
Zapletlo se je, ko je generalštab oboroženih sil Ukrajine 13. novembra preklical delovna dovoljenja najmanj šestim novinarjem, ker naj bi kršili pravila o delovanju na območju spopadov. Med njimi so bili novinarji tako tujih medijev (CNN in Sky News) kot ukrajinskih medijev (Ukrainska Pravda in Hromadske), poroča Yahoo News.
14. novembra so nato nekatere organizacije in mediji v zvezi s to zadevo pisali predsedniku Volodimirju Zelenskemu, vrhovnemu poveljniku Valeriju Zalužnemu in obrambnemu ministru Oleksiju Reznikovu.
Izpostavili so, da so poročila ukrajinskih in tujih novinarjev iz Hersona veliko prispevala k ukrajinski zmagi: "Ves svet je videl slike, ki so jih posneli naši kolegi iz CNN, Sky News in drugih vodilnih tujih in ukrajinskih medijev. Te slike so pokazale veselje, s katerim prebivalci Hersona pozdravljajo ukrajinsko vojsko, s tem pa so bile tudi ovržene laži ruske propagande. Prav tako je njihovo delo ključno za dokumentiranje ukrajinske zgodovine, ki nastaja prav zdaj."
Poudarili so še, da imajo profesionalni novinarji, ki so prejeli uradno akreditacijo ministrstva za obrambo, ustrezna znanja, opravili so številna usposabljanja ter imajo bogate izkušnje z delom na fronti.
Po njihovem mnenju sta "nerazumevanje specifičnosti dela vojnih dopisnikov in nepripravljenost za oblikovanje enakovrednih in transparentnih pravil povzročila komunikacijsko krizo".
Ocenili so tudi, da je kakršno koli omejevanje dela novinarjev na območju škodljivo za državo. "Nehajte se brez razloga vmešavati v delo novinarjev in jih obravnavajte spoštljivo ter razumite njihove potrebe in poslanstvo. Svet se uči o vojni in sočustvuje z Ukrajino tudi zaradi dela naših ukrajinskih in tujih kolegov," so bili ostri.
Omejitve zaradi "operativnih in varnostnih razlogov"
Namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hanna Maliar je medtem dejala, da so prepovedi in omejitve vstopa oziroma izstopa civilistov in celo novinarjev v osvobojena ukrajinska mesta posledica varnostnih ukrepov. Spomnila je, da tudi za akreditirane novinarje še vedno velja vojno stanje.
Po njenih besedah vedno, ko obrambne sile osvobodijo ukrajinska mesta, tja prvi vstopijo policisti, prepovedan je vstop vsem civilistom in celo novinarjem.
"O tem, ali je novinarjem dovoljeno dejansko bivanje in delo na območju aktivnih sovražnosti, mora vojska odločiti glede na stopnjo nevarnosti in bojne naloge," je dejala.
Opozorila je, da morata ukrajinska varnostna služba SBU in policija najprej dokončati stabilizacijske napore in razminirati območje, zato je v prvih dneh civilistom zaradi varnostnih razlogov in zaradi potrebe po izvajanju določenih operativnih nalog prepovedan vstop oziroma izstop.
Poudarila je še, da je sovražnik miniral številne kraje, več območij pa je treba še razminirati, zato so prepovedi tudi varnostne narave. Ko se bodo razmere stabilizirale, bo vstop mogoč, je dejala in dodala, da je bilo tako tudi v Balakliji, Izjumu in drugih osvobojenih naseljih.
Prav tako je izpostavila, da obstaja postopek za delo akreditiranih novinarjev v vojnem stanju, ki ga določa ukaz vrhovnega poveljnika "o organizaciji sodelovanja med ukrajinskimi oboroženimi silami, drugimi komponentami obrambnih sil in predstavniki sredstev javnega obveščanja v času trajanja pravnega režima vojnega stanja". Kršitve pravil pa so razlog za odvzem akreditacij. Nekaj odvzemov akreditacij naj bi se zgodilo, ker so novinarji vseeno želeli na "prepovedana" območja. Je pa ukrajinska stran dejala, da lahko ponovno zaprosijo za akreditacijo.
Maščevanje?
Spor med nekaterimi mediji in ukrajinsko stranjo je tako povzročil celo govorice, da ukrajinska stran na območju ne želi novinarjev, ker se tam zdaj dogajajo tudi stvari, o katerih ne želijo, da se poroča.
Dokazov o tem ni, so pa doslej vojne praviloma postregle z maščevanjem, ko se je tehtnica prevesila v korist druge strani.
Pred dnevi se je tako pojavila fotografija dveh domnevnih kolaborantov, ki sta privezana na stebre, da se soočita s prebivalci v Hersonu. Zgrabili so ju potem, ko so ukrajinske enote po ruskem odhodu prišle v mesto.
Mnogi od tistih, ki so sodelovali z Rusi, potem ko so marca, na začetku vojne, zasedli Herson, so sicer v zadnjih nekaj tednih pobegnili iz mesta.
Mučilna soba, od koder so mesece odmevali kriki
Na drugi strani je Zelenski dejal, da so preiskovalci odkrili več kot 400 ruskih vojnih zločinov in našli trupla vojakov in civilistov na območju Hersona.
Guardian danes poroča, da so ukrajinski preiskovalci v Hersonu odkrili domnevno "mučilno sobo" v mestu, kjer naj bi bilo pridržanih na desetine moških, ki so jih ubili z električnim udarom ali pretepli. Guardianovi novinarji so bili na kraju, ko so ukrajinske oblasti vstopile v prostor.
Vse skupaj naj bi se začelo, ko so ruski vojaki sredi marca zavzeli center za pridržanje mladoletnikov in ga spremenili v zapor za ljudi, ki niso hoteli sodelovati z njimi ali so bili obtoženi delovanja proti samooklicani ruski oblasti.
Trije sosedje in dva lokalna trgovca so povedali, da so začeli slišati krike približno šest tednov po tem, ko so videli ruske vojake zavzeti stavbo. Priče so povedale, da so začele videvati ljudi, ki so jih odpeljali z vrečami na glavah, nekaj trupel pa so odstranili.
"Ven so prišli pretepeni, popolnoma dezorientirani," je povedala Ira, ki ima kiosk pred centrom za pridržanje. "Prišli so sem in vprašali za pot, mi pa smo jim dali denar za avtobus."
Priče so povedale, da nikoli niso videle obrazov moških, ki so bili odgovorni za center, saj so skrivali obraze in bili od glave do pet oblečeni v črno.
V center so odpeljali tudi upokojenega Vitalija Serdjuka. V štirih dneh pridržanja je bil tako hudo pretepen, da je njegova žena Elena rekla, da se zadnja dva meseca boji zapustiti hišo. Povedali so mu, da so ga pretepli zaradi njegovega sina, ki je služil v ukrajinski vojski.
Ženja Dremo, strokovnjak za informatiko, je na kontrolni točki dobil udarec po čelu, ker ni imel cigaret, da bi jih dal vojakom, nato so ga odpeljali v center in pretepli.
A dejal je, da je videl druge, ki so jo odnesli mnogo slabše. Električno palico naj bi pritrdili na penis enega od ujetih. "Potem sem sedel tam in dve uri poslušal, kako kriči," je povedal. "Ponoči še danes slabo spim."
Povedal je, da je slišal, da je bilo skupaj 23 celic, kar nakazuje, da bi lahko bilo tam naenkrat zaprtih približno 180 ljudi.
"Tam so bile tudi ženske," je dejal Dremo. "Prijateljica Ana je bila tam. Ni bila posiljena, vendar so ji obrili glavo."
