Načrt zajezitve Suhorce bodo pospravili v predal

Do prihodnjega poletja načrtujejo uresničitev treh projektov. V Klaričih nameravajo zgraditi četrto vrtino. Z vgradnjo širših cevi med Rodikom in Cepki bi povečali pretočnost povezave med rižanskim in kraškim vodovodom. Obnoviti želijo povezavo čez Miljske hribe s tržaškim vodovodom, od koder bi se lahko oskrboval Ankaran.

Za vse skupaj bodo iz sklada za vode namenili dva milijona evrov, je po srečanju z delovno skupino ministrstva za okolje in prostor, v kateri so tudi župani in direktorji vodovodov, povedal minister Uroš Brežan.

Za srednjeročne projekte, ki naj bi bi jih končali do leta 2025, je po ministrovih besedah na voljo 90 milijonov evrov kohezijskih sredstev. Gre za seštevek evropskih in domačih virov, je pojasnil. Po teh načrtih bi v obdobju 2021-2017 prijavili dva projekta, enega na kraško-notranjskem območju in enega v Istri.

V tem okviru načrtujejo povezavo istrskega, kraškega in postojnskega vodovoda, hidravlične izboljšave na rižanskem vodovodu, sisteme za ponovno uporabo vode in gradnjo male hidroelektrarne Cepki. "S tem bi že v veliki meri zagotovili kvalitetno pitno vodo za slovensko Istro," je prepričan Brežan.

Zaustavitev izdelave državnega prostorskega načrta za zajetje Suhorca bo okoljski minister predlagal vladi, ker bi po oceni komisije akumulacija lahko imela škodljive posledice za okolje v Šmagurski dolini in v Škocjanskih jamah, pa tudi zaradi izsledkov geomehanične študije. Ta je po ministrovih besedah pokazala, da območje ni primerno za zajetje, kot je opisano v državnem prostorskem načrtu, oziroma da bi bilo zajetje za 20 odstotkov, to je 30 milijonov evrov, dražje od sprva predvidenega. Poleg tega bi bilo težko urediti dovozne ceste do gradbišča.

Država je za pripravo prostorskega načrta Suhorca doslej porabila približno tri milijone evrov.

Brežan je dejal, da bodo v okviru iskanja dolgoročnih rešitev razmišljali tudi o gradnji kakšne akumulacije. Omenil je območje pod Kubedom, na katerem so v preteklosti že pripravljali študije in načrte.

Direktor družbe Rižanski vodovod Martin Pregelj, ki je doslej poudarjal nujnost izgradnje zajetja vode, je danes dejal, da je zadovoljen z vsako kratkoročno ali srednjeročno potezo, ki lahko izboljša trenutno stanje.

Župan Postojne Igor Marentič je poudaril, da ima ta občina dovolj vode, saj ima kar pet zajetij in še eno mirujoče. Že samo zajetje Malni pa je dovolj za oskrbo občin Postojna in Pivka ter hkrati za dobavo 50 litrov vode na sekundo v Istro. Združevanje vodovodov bi moralo postati praksa povsod v Sloveniji, je dodal.

Komenski župan Erik Modic je v imenu vseh kraških in brkinskih občin izrazil zadovoljstvo, ker povezovanje vodovodov zagotavlja stabilen vir vode tudi za njihovo območje. Če bi se kaj zgodilo na zajetju Klariči, bi Kras ostal brez vode, ker ni rezervnega vira, je opozoril. Nova vrtina v Klaričih bo po njegovih pojasnilih dala dodatnih 100 litrov vode na sekundo. S povezavo treh vodovodov bo slovenska Istra lahko dobivala s Krasa in iz Postojne 200 litrov vode na sekundo, je napovedal.