»Nismo nikakršno sodišče ali tribunal, izvajamo samo monitoring, opazovanje,« je uvodoma poudarila vodja delegacije Sophie in 't Veld. Zaključkov ne podajajo po enem samem obisku, pač pa gre za dolgotrajnejše opazovanje razmer v posamezni državi, je dejala. Izrazila je veselje, da so lahko končno prišli v Slovenijo, saj doslej zaradi pandemije to ni bilo mogoče. Povedala je, da so se v teh treh dneh sestali z zelo veliko ljudmi z najrazličnejših področij, saj so želeli pridobiti karseda široko sliko. »Seveda smo se želeli sestati tudi s predsednikom vlade in nekaterimi ministri, a niso bili na voljo. Upam, da bo v prihodnosti prišlo do teh srečanj, sej bi radi slišali njihove stališča,« je dejala. Ob vrnitvi v EP se bodo lotili pisanja uradnih poročil, zato je vse, kar ima povedati danes, preliminarne narave.

Zelo zaskrbljeni zaradi tona javne debate, STA in delegiranih tožilcev

Glede ugotovitev stanja v državi je izpostavila, da javne institucije in javni organi delujejo. »Kar smo prepoznali kot zaskrbljujoče, pa je ton javne debate, ki ni primeren za civilizirano družbo,« je poudarila. Financiranje STA je nekaj, kar je urgentno treba urediti takoj, enako pa velja tudi za imenovanje delegiranih tožilcev, je opozorila.

Še nekaj, kar so zaznali v Sloveniji, je zelo visoka stopnja polarizacije. »Slovenija je samo ena, samo en je slovenski narod. Mogoče imajo ljudje različne poglede, morda se med seboj ne strinjajo, si niso všeč, vse to je normalno,« je dejala in dodala, da meni, da ton razprave ni nekaj, kar je neškodljivo ali nepomembno, saj lahko vodi v erozijo zaupanja v javne ustanove. »Moram poudariti, da še nismo tam«. Povedala je, da bodo nadaljevali opazovanje razmer v Sloveniji, saj je ekstremna polarizacija zelo zaskrbljujoča.

»Nimam kaj reči,« je odgovorila na vprašanje o včerajšnjih tvitih Janeza Janše, ki danes močno odmevajo. »To ni bil del našega monitoringa. Ljudje lahko na twitter pišejo, kar želijo. Svoje mnenje o tonu debat sem že podala,« je bila kratka. Dodala je le, da ima oseba, ki je na oblasti, posebno odgovornost za ton razprave in za to, da krepi zaupanje v javne institucije, ne pa da ga šibi.

Ob 14.20 uri je bila pred Hišo EU tudi interventna akcija Protestne ljudske skupščine, s katero so bruseljsko delegacijo in celotno evropsko skupnost pozvali, naj »zavaruje vladavino prava v Sloveniji in naredi vse, kar lahko, da ustavi Janeza Janšo, ki lastnoročno ruši ustavni red in vladavino prava ter hkrati uničuje mednarodni ugled Slovenije«.

Delegacijo vabil, nato pa ignoriral

Svoj tridnevni obisk Slovenije danes zaključuje sedmerica evropskih poslancev, ki je pri nas preverjala stanje na področju svobode medijev, delovanja pravne države in boja proti korupciji. Delegacija pod vodstvom nizozemske poslanke Sophie in 't Veld je na tridnevni obisk prišla na povabilo predsednika vlade Janeza Janše, ki je poslance ob več priložnostih vabil v Slovenijo. Med drugim tudi konec marca, ko je na seji delovne skupine evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije, pravne države in temeljnih pravic trmasto vztrajal pri predvajanju svojega videoposnetka. Ker videoposnetka niso predvajali, saj to ni v skladu s pravili evropskega parlamenta, se je skupaj z ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem preprosto odklopil z videopovezave. Niso bili osupli zgolj evroposlanci, pač pa tudi predstavniki evropskih medijev, ki so se naslednji dan razpisali o povsem neprimernem obnašanju slovenskega premierja.

Takratna zaprepadenost je bila uvertura v šov, ki ga je Janša uprizoril včeraj. Delegacija pod vodstvom in 't Veldove se je odzvala na vabilo in ta teden prišla v Slovenijo, da se na lastne oči prepriča o stanju svobode medijev. V Sloveniji so se želeli dobiti z marsikom, predvsem pa s predsednikom vlade. Ta zanje ni našel časa.

Prepričali so se na lastne oči

Časa pa je imel več kot dovolj za tvitanje. Njegove twitter izpade je miril celo predsednik evropskega parlamenta. Kot smo poročali, je David Sassoli slovenskega premierja »pod nujno« pozval k prenehanju s provokacijami in napadi na evropske poslance, saj so napadi nanje hkrati napadi na evropske državljane.

Odveč je omenjati, da delovnik predsednika evropskega parlamenta ne vključuje prav pogosto pisanja tvitov, v katerih kakšnega od predsednikov vlad opozarja, naj neha provocirati. Je njegov poziv zalegel? Kdorkoli bo v naslednjih obdobjih vodil slovensko zunanjo politiko in blažil posledice izjav z vsemi skreganega premierja Janše, bi si zelo želel, da bi. A po Sassolijevem pozivu je tviteraška vnema slovenskega predsednika vlade le še bolj vzplamtela. Žalitve in obsodbe so bruhale na vse strani, seveda pa niso umanjkale niti teorije zarot o Georgeu Sorosu. Oglasil se je tudi nizozemski predsednik vlade, ki je Janševo tvitanje označil za neokusno in svoj protest izrazil tudi pri slovenski veleposlanici.

Tvit nizozemskega premierja.

Michel: Vzajemno spoštovanje je edina pot naprej

Pozno zvečer se je odzval še predsednik evropskega sveta Charles Michel. Zapisal je, da morajo imeti evropski poslanci možnost opravljati svoje delo brez vsakršnih pritiskov. »Vzajemno spoštovanje med institucijami EU in znotraj evropskega sveta da je edina pot naprej,« je dodal.

Tvit predsednika evropskega sveta.

Čeprav vsa omenjena komunikacija ni potekala prek ustaljenih formalnih kanalov komuniciranja med politiki, številni poudarjajo, da so minili časi, ko so bila družbena omrežja zgolj prostor zabave. Tviti politikov evropskega vrha in predsednikov vlad so vse kaj drugega kot zafrkancija, saj gre za resno komunikacijo z daljnosežnimi posledicami.

Včeraj na obisku tudi slovaška predsednica

V četrtek se je v Sloveniji mudila tudi slovaška predsednica Zuzana Čaputova. Predsednik države Borut Pahor je priložnost izkoristil za novo instagram objavo, za snidenje pa je našel čas tudi Janez Janša. Kasneje je na twitterju poobjavil seksističen tvit, v katem piše, da »je povsem jasno, zakaj ni imel časa za Sophie in 't Veld«.

Seksizem, ki ga retvita predsednik vlade.

Tonin pričakuje, da se bo Janša opravičil

Predsednik Nove Slovenije pravi, da je bil tvit, ki ga je Janša namenil evropskim poslancem, neprimerne in nepotreben. »Pričakujem, da se bo PV prizadetim za svoje besede opravičil,« je zapisal. Tudi on meni, da mora EU temeljiti na medsebojnem spoštovanju in kulturi dialoga in da bi bilo škoda zapraviti ugled Slovenije. Slovensko predsedovanje, ki ga minister za obrambo ocenjuje kot uspešno, prehaja v sklepno fazo. »Zato moramo z državami in institucijami graditi zavezništva in spoštljive odnose. Nedavni dogodki nas od tega oddaljujejo,« je zapisal.

Fajon: Počutim se osramočeno

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je danes sprejel bruseljsko delegacijo. Po srečanju je povedal, da je bil sestanek konstruktiven in da se je takšnih sestankov treba udeleževati, če smo se že znašli v situaciji, v kateri ustanove EU prihajajo preverjat, ali pri nas še vlada demokracija. Pred tem je premierja, predsednika države in zunanjega ministra Anžeta Logarja pozval, naj se pogovorijo o načinu komunikacije s predstavniki drugih držav in EU institucij, »ker zadnja twitter korespondenca presega vse meje dobrega okusa«.

Da se počuti osramočeno, pa je včeraj zvečer zapisala predsednica SD Tanja Fajon. Izrazila je še upanje, da njeni sodelavci v evropskem parlamentu vedo, da je Slovenija mnogo več kot le Janez Janša.

Koordinator Levice Luka Mesec se je spomnil, da so ga na začetku predsedovanja vprašali, kakšen pečat bo vlada pustila v EU. Dejal je, da bo kot žig z razbeljenim železom, ki se ga ne bomo nikoli zares znebili. »Voilà,« je zapisal.

O tem, da bo slovensko predsedovanje EU nepozabno, je pisala tudi predsednica SAB Alenka Bratušek. Kot je zapisala, bodo naslednje vlade potrebovale več mandatov, da popravijo storjeno škodo.

Obnašanje slovenskega premierja je bilo včeraj na twitterju deležno predvsem zgražanja in obsodb. Oglasil pa se je Geert Wilders, znani nizozemski islamofob in skrajni desničar, ki je Janezu Janši stopil v bran. »Naš predsednik vlade se dobro ujame s skrajnimi desničarji, dialog takoj steče,« je pokomentiral predsednik LMŠ Marjan Šarec. »Po volitvah bo nujno zunanjo politiko spet vrniti v normalne tokove. Takšna prepoznavnost v EU nam zagotovo ne koristi,« je še dodal.