Arheološka odkritja lahko preprečijo gradnjo ženskega zapora na Igu
Ministrstvo za pravosodje za gradnjo ženskega zapora na grajskem območju Pungrt ni izbralo idrijskega podjetja Kolektor Koling in njihovega partnerja, novomeškega podjetja CGP. Edino prispelo ponudbo je pravosodni minister v odhajanju Marjan Dikaučič med pisno obrazložitvijo zavrnil zaradi previsoke ponujene cene. Obe podjetji bi zapor namreč zgradili za dobrih 51,5 milijona evrov, z DDV. S tolikšnimi finančnimi sredstvi pa država za gradnjo sicer dolgo načrtovane naložbe ne razpolaga.
Na zemljišču na Pungrtu, na območju Zavoda za prestajanje kazni zapora Ig, kjer že več let načrtujejo gradnjo zapora, so pred časom potekale arheološke raziskave z vrsto novih odkritij. Z izkopavanji so odkrili nove podatke o poselitvi griča v pozni prazgodovini v času mlajše železne dobe in kasneje v rimskem času, časovno torej od prvega stoletja pred našim štetjem do drugega stoletja našega štetja. Po besedah Borisa Vičiča iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je najpomembnejše odkritje protourbano prazgodovinsko gradišče z obzidjem in posameznimi objekti. Doslej so bile na Pungrtu znane samo posamezne najdbe, saj je bil dostop do območja onemogočen.
Podjetji Kolektor Koling in CGP ne bosta gradili ženskega zapora na Igu.
Arheologi na Pungrtu naleteli na bogato dediščino preteklosti.
Ženske so zaprte v neprimernih grajskih prostorih.
Najnovejše raziskave dopolnjujejo poznavanje višinske poselitve na obronkih Ljubljanskega barja in prispevajo k poznavanju železnodobne poselitve na območju jugovzhodne Slovenije. Več bo znano po celostni strokovni obdelavi najdišča in drobnih najdb.
51,5
milijona evrov vredno ponudbo za gradnjo zapora je ministrstvo za pravosodje zavrnilo
Raziskovalci preteklosti načrtujejo tudi delno prezentacijo ostalin, dostopnost javnosti pa je pogojena z nadaljnjim programom območja. Iz ZVKDS so sporočili, da so pripravili strokovne podlage za razglasitev najdišča za spomenik državnega pomena, postopek pa vodi ministrstvo za kulturo. Na ministrstvo za kulturo smo med drugimi posredovali vprašanje, ali nameravajo ministrstvu za pravosodje predlagati spremembo lokacije za izvedbo projekta ženskega zapora, vendar odgovora tudi po tednu dni nismo prejeli.
Država spet obljublja zapor
Z ministrstva za pravosodje so sporočili, da nameravajo z investicijo na Igu zagotoviti funkcionalne, sodobne, energetsko učinkovite in zadostne kapacitete za delovanje, predvsem pa ustrezne pogoje za bivanje in varnost vseh zaprtih oseb, tudi mater, mladoletnic in starejših obsojenk, ter zagotoviti ustrezne delovne pogoje za zaposlene. Prostori pripora in zaprtega oddelka so načrtovani v novogradnji, za polodprti in odprti oddelek ter za upravo zapora pa so prostori načrtovani z rekonstrukcijo gradu.
Za gradnjo zapora na Pungrtu je bilo leta 2020 pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, izvedena je bila prva faza arheoloških raziskav na terenu in rušitev pomožnih objektov ter vzpostavljena začasna prometna ureditev. V lanskem letu pa je bila dokončana projektna dokumentacija za izvedbo. Na podlagi dopolnjenih pogojev ZVKDS so se zaključile vse dodatne arheološke raziskave na terenu, so sporočili s pravosodnega ministrstva, kjer nameravajo z gradnjo zapora začeti po podpisu pogodbe z izbranim izvajalcem, kar naj bi se zgodilo letos. Spomnimo, leta 2019 so na ministrstvu za pravosodje za Delo napovedovali začetek gradnje zapora v letu 2021, obnovo gradu in zaključek naložbe pa so napovedovali za leto 2023. Po takratnih cenah naj bi novogradnja in obnova gradu stala 44,8 milijona evrov.
V občini zaskrbljeni
Edini ženski zapor v državi, ki je na Igu, arhitekturno ni primeren za celovito izvajanje kazni, pripora in nadomestnega zapora. Grajsko poslopje je nefunkcionalno in energetsko potratno, z velikimi bivalnimi prostori, ki so manj primerni za nameščanje zaprtih oseb, saj otežujejo njihovo ločeno namestitev glede na kategorije in režime. V ižanskem gradu ni prostorov, ki bi omogočali bivanje posebnim ciljnim skupinam zapornic. Ženski zapor namreč ne razpolaga z ustreznimi prostori za matere z otroki, za mladoletnice in obsojenke, ki so gibalno ovirane ali zaradi zdravstvenih razlogov potrebujejo posebno nego. Zavod tudi nima prostorov za prenočitev najbližjih in nima ustreznih prostorov za preglede zaprtih oseb in obiskovalcev ter za preglede paketov, ki jih zapornice prejemajo.
Ižanski župan Janez Cimperman nam je povedal, da občine o zaporniškem projektu nihče ne obvešča. »Če ženskega zapora ne bodo gradili, bo občina državi morala vrniti komunalni prispevek, kar bi pomenilo finančni šok za lokalno skupnost. Za projekt je izdano gradbeno dovoljenje, ne vem pa, kaj namerava storiti nova vlada,« je zaskrbljen Cimperman, ki ne želi razkriti, koliko bi znašalo vračilo komunalnega prispevka, ki ga je že plačala država. Po naših informacijah gre za pol milijona evrov.
