Prvi sodni epilog v eni največjih afer v Sloveniji

Bo sodišče sprejelo sporazum o priznanju krivde?

Primož Cirman/Necenzurirano.si
25. 7. 2022, 19.30
Deli članek:

Celjsko sodišče bo v prihodnjih tednih odločilo, ali bo sprejelo prvi dogovor o priznanju krivde v zadevi šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6).

Bobo
Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj.

Avtor: Primož Cirman/Necenzurirano.si
Foto: sta, Bobo, Reuters


Zadeva šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6), ena največjih afer v zgodovini države, bo konec avgusta dobila prvi epilog na sodišču. Do takrat naj bi namreč okrožno sodišče v Celju odločilo, ali bo sprejelo sporazum o priznanju krivde, ki ga je specializirano državno tožilstvo (SDT) sklenilo z enim od dvanajstih obdolžencev. Gre za ameriško skupino General Electric, pravno naslednico francoske družbe Alstom Power, dobavitelja tehnološke opreme za 1,41 milijarde evrov vreden projekt TEŠ6, ki ji je tožilstvo očitalo pomoč pri kaznivem dejanju zlorabe položaja.

Tožilstvo potrdilo

Na tožilstvo so za Necenzurirano.si potrdili, da so z enim od obdolžencev sklenili sporazum, več podatkov pa nam zaradi interesa postopka in varstva osebnih podatkov niso želeli razkriti. Po dogovoru naj bi Američani plačali 23 milijonov evrov kazni. To pomeni, da jih bodo posli pri gradnji največje energetske naložbe v zgodovini samostojne Slovenije skupaj stali 284 milijonov evrov. Že marca lani so namreč s Holdingom Slovenske elektrarne (HSE) in Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ) sklenili še 261 milijonov evrov vredno izvensodno poravnavo. Z njo so se Američani rešili tudi zahtevka za uveljavljanje škode, ki sta ga v postopku arbitraže vložila HSE in TEŠ. Od tega zneska je TEŠ v denarju prejela skoraj 139 milijonov evrov, preostalih 110 milijonov evrov pa bo namenjenih za dolgotrajno vzdrževanje in dodatne investicije v TEŠ. Skupna vrednost tehnološke opreme, ki jo je v projektu TEŠ6 dobavil Alstom, sicer znaša dobro milijardo evrov.

Reuters
Ameriška skupina General Electric, pravna naslednica francoske družbe Alstom Power, je priznala krivdo.


Bitka za dokaze: kaj bo moralo pojasniti tožilstvo

Dokončna odločitev o veljavnosti sporazuma o priznanju krivde bo uvod v glavno obravnavo, za katero je celjsko sodišče do konca januarja razpisalo kar 25 narokov. Sojenje v zadevi TEŠ6 se je začelo pred letom dni, pri čemer so se preostali obdolženci izrekli za nedolžne. To so: nekdanji prvi mož TEŠ Uroš Rotnik; lobist Peter Kotar; direktor podjetja CEE Boštjan Kotar; trije uslužbenci elektrarne Darko Weiss, Jože Lenart in Miran Leben; davčni svetovalec Darko Končan; finančnik Bogdan Pušnik; dva tuja državljana: vodja prodaje elektrarne v družbi Alstom Power, Frank Lehmann, in nekdanji izvršni direktor Alstoma Austria, Josef Reisl; nekdanje Kotarjevo podjetje Sol Intercontinental, ki je v likvidaciji.

Obtožnica, dolga 1332 strani, ki ima 43 tisoč prilog, jim očita skupno 24 kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, pranja denarja in pomoči pri tem, zaradi katerih naj bi bila TEŠ oškodovana za več kot 250 milijonov evrov. Trije obdolženci – Rotnik, Kotar in Lenart – so že lani zahtevali izločitev sodnice Mojce Turinek, a predsednica celjskega sodišča Petra Giacomelli ni ugodila njihovim predlogom.

STA
Uroš Rotnik na celjskem okrožnem sodišču.

Obrambi je šla bolj na roko pri vprašanju dokazov. Tožilstvu je tako naložila, da mora do začetka glavne obravnave dodatno obrazložiti, kaj želi dokazati s posameznimi dokazi. Rotnikov odvetnik Mitja Jelenič Novak je sicer zahteval izločitev več dokazov, med drugim vso elektronsko komunikacijo, kompaktne diske in prisluhe pogovorov med Rotnikom in odvetnico Matejo Končan Verstovšek.


Še šest let do zastaranja

Zadeva TEŠ6 bo zastarala leta 2028, torej čez šest let. Kot je znano, so kriminalisti prva obvestila o domnevnih nepravilnostih glede priprave in gradnje novega bloka termoelektrarne začeli zbirati leta 2010, leto dni po tem, ko je z nakazilom prvih 110 milijonov evrov na račun družbe Alstom Power stopila v veljavo pogodba o dobavi opreme. Ta se je pozneje izkazala za največji mlinski kamen projekta TEŠ6, saj je šla izrazito na roke dobavitelju. Novembra istega leta so nadzorniki TEŠ s položaja razrešili Rotnika. Junija 2012 so kriminalisti opravili prve hišne preiskave, ovadbo pa so na specializirano državno tožilstvo vložili oktobra 2014.

Na tožilstvu niso izgubljali časa, saj so že mesec dni pozneje na celjsko sodišče vložili zahtevo za sodno preiskavo proti desetim osumljencem na čelu z nekdanjim direktorjem Teša, Urošem Rotnikom. A tam se je zataknilo, saj je sodna preiskava postala pravnomočna šele leta 2018, torej po štirih letih. Celjsko višje sodišče je pozneje v poročilu ugotovilo, da se je to zgodilo zaradi bolniških staležov preiskovalnih sodnikov, zaslišanj »vprašljive uporabnosti«, preobremenitve sodnikov z drugimi, manj nujnimi zadevami, neuporabe mednarodne pravne pomoči in zamujanja z urgencami.


Tožilstvo je tako lahko obtožnico vložilo šele maja 2020 – po tem, ko je instrukcijski rok za to nekajkrat podaljšalo. Kot že omenjeno, so v jedru obtožnice sumi kaznivih dejanj, zaradi katerih se je cena projekta TEŠ6 s prvotnih 650 milijonov evrov podražila na končnih 1,41 milijarde evrov.


Poti provizij pri TEŠ6

Sojenje bo dokončno razkrilo, ali in kje so končale podkupnine pri projektu, ki so jih preiskovali kriminalisti. Spomladi leta 2020 smo na Necenzurirano.si objavili podatke, da je Alstom del zneskov za posle v Šoštanju, ki jih je uradno knjižil kot provizije, plačal v gotovini. Denar v Slovenijo je prihajal tudi prek pogodb, ki so jih sklepala podjetja v lasti Petra Kotarja. Izplačilo denarja naj bi Alstom pogojeval z ugodnostmi pri projektu. Njegovi uslužbenci so v elektronskih sporočilih, v katerih so opisovali dogovore o provizijah, omenjali tudi Rotnika.

Za več pogodb, uradno namenjenih svetovanju, naj bi na tožilstvu sumili, da so fiktivne. Alstom je tako plačeval podjetje Sol Intercontinental za vodenje obiskovalcev skozi proizvodnjo TEŠ. Denar mu je nakazal tudi za spremembo investicijskega programa za projekt TEŠ6, ki so jo Kotarjeva podjetja že delala za TEŠ. Dve od teh pogodb je podjetje Sol Intercontinental sklenilo tudi z Alstomovo švicarsko družbo, ki se je že leta 2008 znašla v preiskavi tamkajšnjih oblasti zaradi podkupovanja.

Toda preiskovalci naj bi ugotovili, da je Kotar jeseni 2009 storniral vse račune, ki jih je pred tem poslal v Švico, in za plačila našel druge poti. Takoj zatem je namreč njegovo podjetje Sol Intercontinental podpisalo svetovalno pogodbo s podjetjem Elite Trading Company, ki je bilo registrirano v ameriški zvezni državi Nevada, račun pa je imelo pri eni od švicarskih bank. V poznejših mesecih naj bi podjetja, povezana s Kotarjem, prek podjetja iz Nevade obrnila približno tri milijone evrov denarja. Gre za znesek, enak vrednosti ene od svetovalnih pogodb s švicarskim Alstomom. Po ugotovitvah tožilstva naj bi denar prek različnih transakcij na račune neznanih podjetij končal v gotovini. 

STA
Uroš Rotnik in njegov zagovornik Mitja Jelenič Novak.