Državni zbor zavrnil referendum o demografskem skladu
Opozicija z zahtevo po referendumu ni dobila dovoljšne podpore. Državni zbor je podprl tudi prevozne platforme.
Odpri galerijo
Pred državnim zborom so danes protestirali tudi sindikati. FOTO: Blaž Samec/Delo
DZ je danes zavrnil zahtevo opozicije, naj se o predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu razpiše posvetovalni referendum. Da je treba zakon čim prej sprejeti in tako zagotoviti dodaten vir financiranja pokojninske blagajne, je menilo 46 poslancev, naj se prej o tem povpraša volivce na referendumu, pa 43.
Vlada je predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu pripravila lani jeseni in do marca letos je prišel skozi drugo branje v DZ. Tretje branje in s tem potrditev zakona je nato ustavila zahteva za razpis posvetovalnega referenduma, ki so jo vložili poslanci opozicijskih Levice, LMŠ, SD in SAB.
Predlagatelji referenduma so dopoldne v razpravi opozarjali, da se z zakonom ne bo rešilo vprašanja financiranja pokojnin v prihodnosti, omogočilo pa se bo neomejeno moč kadrovanja v državnih podjetjih. »Vlada si poskuša kupiti eno leto do volitev, da bo lahko v tem času delala z državnim premoženjem, kar bo hotela,« je dejal Luka Mesec (Levica).
Parlamentarni postopek za zakon, ki mu nasprotujejo tudi sindikati, ki so dopoldne pred stavbo DZ pripravili simbolično manifestacijo, se bo tako zdaj lahko nadaljeval. V opoziciji so medtem že napovedali sprožitev postopkov za naknadni zakonodajni referendum.
V predlogu zakona je sicer zapisano, da se Slovenski državni holding preoblikuje v Nacionalni demografski sklad, ki prevzame upravljanje skoraj vseh državnih naložb in nadomesti dosedanje upravljavce. V pokojninsko blagajno naj bi vsako leto vplačal 40 odstotkov prejetih dividend in 40 odstotkov kupnin od prodaje naložb, preostanek naj bi bil namenjen ukrepom družinske politike, skrbi za starejše ter politiki štipendiranja.
Poleg tega naj bi demografski sklad postal ustanovitelj in edini družbenik v tistih družbah, katerih ustanovitelj in edini družbenik je država, vlada pa edini izvajalec nalog in pristojnosti skupščine. S tem bo sklad pridobil tudi pristojnost imenovanja članov nadzornega sveta institucij, kot je denimo Slovenska tiskovna agencija (STA).
DZ je danes s 50 glasovi za in 36 glasovi proti sprejel predlog novele zakona o prevozih v cestnem prometu, ki med drugim prinaša podlago za delovanje platform za prevoze, kot je Uber. Novelo so podprle SDS, SMC, DeSUS, SNS in poslanska skupina nepovezanih poslancev, medtem ko so ji nasprotovale opozicijske SD, Levica SAB in LMŠ.
Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok, je predlagana novela zakona namenjena predvsem mobilnosti z uporabo digitalnih tehnologij, poenostavitvi sistema subvencioniranih vozovnic ter poenostavitvi pridobivanja vozovnice za kategorizirane športnike.
Novele zakona pa niso podprli v opozicijskih poslanskih skupinah Levice, LMŠ, SD in SAB. Miha Kordiš (Levica) je opozoril, da gre pri predlagani spremembi za lobistično zakonodajo, ki je pripravljena po meri ameriške družbe Uber. Kot je poudaril, Uber svojih voznikov ne zaposluje, njegova ideja pa je, da se prekarni delavci v platformo vključujejo brez najosnovnejših pravic. Prihod Uberja bo tako po mnenju Kordiša uničil slovenske taksiste in njihove družine. Glede argumentov o plačevanju davkov je Kordiš izpostavil nedavno novico, da je Uber na Nizozemskem uporabil preko 50 slamnatih podjetij za izogib plačila davkov.
V Levici so zato tudi predlagali dopolnilo k predlagani noveli zakona, da se členi zakona, ki se nanašajo na ta storitveni model, zamaknejo za deset let. Dopolnilo je bilo s 45 glasovi proti in 39 glasovi za zavrnjeno.
Vlada je predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu pripravila lani jeseni in do marca letos je prišel skozi drugo branje v DZ. Tretje branje in s tem potrditev zakona je nato ustavila zahteva za razpis posvetovalnega referenduma, ki so jo vložili poslanci opozicijskih Levice, LMŠ, SD in SAB.
Predlagatelji referenduma so dopoldne v razpravi opozarjali, da se z zakonom ne bo rešilo vprašanja financiranja pokojnin v prihodnosti, omogočilo pa se bo neomejeno moč kadrovanja v državnih podjetjih. »Vlada si poskuša kupiti eno leto do volitev, da bo lahko v tem času delala z državnim premoženjem, kar bo hotela,« je dejal Luka Mesec (Levica).
Parlamentarni postopek za zakon, ki mu nasprotujejo tudi sindikati, ki so dopoldne pred stavbo DZ pripravili simbolično manifestacijo, se bo tako zdaj lahko nadaljeval. V opoziciji so medtem že napovedali sprožitev postopkov za naknadni zakonodajni referendum.
V predlogu zakona je sicer zapisano, da se Slovenski državni holding preoblikuje v Nacionalni demografski sklad, ki prevzame upravljanje skoraj vseh državnih naložb in nadomesti dosedanje upravljavce. V pokojninsko blagajno naj bi vsako leto vplačal 40 odstotkov prejetih dividend in 40 odstotkov kupnin od prodaje naložb, preostanek naj bi bil namenjen ukrepom družinske politike, skrbi za starejše ter politiki štipendiranja.
Taksist so nasprotovali predlogu novele zakona o prevozih v cestnem prometu. FOTO: Leon Vidic/Delo
Poleg tega naj bi demografski sklad postal ustanovitelj in edini družbenik v tistih družbah, katerih ustanovitelj in edini družbenik je država, vlada pa edini izvajalec nalog in pristojnosti skupščine. S tem bo sklad pridobil tudi pristojnost imenovanja članov nadzornega sveta institucij, kot je denimo Slovenska tiskovna agencija (STA).
Državni zbor podprl prevozne platforme
DZ je danes s 50 glasovi za in 36 glasovi proti sprejel predlog novele zakona o prevozih v cestnem prometu, ki med drugim prinaša podlago za delovanje platform za prevoze, kot je Uber. Novelo so podprle SDS, SMC, DeSUS, SNS in poslanska skupina nepovezanih poslancev, medtem ko so ji nasprotovale opozicijske SD, Levica SAB in LMŠ.
Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok, je predlagana novela zakona namenjena predvsem mobilnosti z uporabo digitalnih tehnologij, poenostavitvi sistema subvencioniranih vozovnic ter poenostavitvi pridobivanja vozovnice za kategorizirane športnike.
Novele zakona pa niso podprli v opozicijskih poslanskih skupinah Levice, LMŠ, SD in SAB. Miha Kordiš (Levica) je opozoril, da gre pri predlagani spremembi za lobistično zakonodajo, ki je pripravljena po meri ameriške družbe Uber. Kot je poudaril, Uber svojih voznikov ne zaposluje, njegova ideja pa je, da se prekarni delavci v platformo vključujejo brez najosnovnejših pravic. Prihod Uberja bo tako po mnenju Kordiša uničil slovenske taksiste in njihove družine. Glede argumentov o plačevanju davkov je Kordiš izpostavil nedavno novico, da je Uber na Nizozemskem uporabil preko 50 slamnatih podjetij za izogib plačila davkov.
V Levici so zato tudi predlagali dopolnilo k predlagani noveli zakona, da se členi zakona, ki se nanašajo na ta storitveni model, zamaknejo za deset let. Dopolnilo je bilo s 45 glasovi proti in 39 glasovi za zavrnjeno.
