Mikroskopsko majhni zobci, ki pripovedujejo zgodbo Zemlje
Že bežen pogled na geološko karto Slovenije razkrije, da gre za prostor z zelo pestro geološko zgodovino, katerega kamnine so nastajale v različnih okoljih in v različnih geoloških obdobjih vse od starega zemeljskega veka do danes.
Zaradi stalnega gibanja velikih litosferskih plošč so se kamninske mase prelamljale, narivale in podrivale in skozi milijone let prepotovale velike razdalje. Zato ni nenavadno, da je v Sloveniji zastopanih več velikih geotektonskih enot različnega izvora. Za izdelavo geološke karte takšnega ozemlja je treba vse kamnine in njihove medsebojne odnose zelo dobro poznati. Eden od najpomembnejših podatkov je zagotovo starost kamnin, saj lahko le tako ugotovimo, katere so starejše, katere mlajše, katere ležijo spodaj, katere zgoraj, ali so morda prevrnjene okrog, od kod so pripotovale ... Nenazadnje je na podlagi teh podatkov mogoče sklepati, kje v Zemljini skorji se skrivajo mineralne surovine, kje in kolikšni so bili medsebojni premiki tektonskih enot in številne druge zadeve, ki prevevajo vse pore našega življenja.
In tu nastopijo konodonti, nenavadni, mikroskopsko majhni zobci starinskih morskih vretenčarjev. Te razmeroma majhne živali, po obliki podobne jegulji ali piškurju, so naseljevale Zemljo celih 300 milijonov let, od začetka starega zemeljskega veka do konca triasa, ko so dokončno izumrle. Ker so bile konodontne živali zelo občutljive za spremembe v okolju in ker so se zelo hitro razširjale po svetovnih morjih, veljajo danes za odlične vodilne fosile. Njihovi zobci so zgrajeni iz apatita, podobnega minerala kot zobje, zato jih je mogoče iz kamnine pridobiti že z raztapljanjem v ocetni kislini. Na Geološkem zavodu Slovenije je proučevanje konodontov v zadnjih desetletjih močno napredovalo in danes vključuje številne dopolnilne raziskave, pri katerih se poleg elektronske mikroskopije uporablja tudi sinhrotron.
Konodonti so v slovenski geologiji odigrali pomembno vlogo pri določanju starosti in natančni razčlenitvi paleozojskih in triasnih sedimentnih kamnin in določitvi ključnih geoloških dogodkov starega in začetkov srednjega zemeljskega veka, med katere spada znamenita permsko-triasna katastrofa pred 252 milijoni let, zaradi katere je izumrlo kar 95 odstotkov tedaj živečih živalskih družin na Zemlji.
Konodontologija, kot imenujemo to paleontološko raziskovalno metodo, je bila ves čas nastajanja osnovne geološke karte Slovenije ena od ključnih metod za določanje relativne starosti sedimentnih kamnin. Obenem je bila ves čas pomemben del svetovno usmerjenih konodontnih raziskav in vodilna zlasti na širšem območju Dinaridov ter Južnih in Vzhodnih Alp. To so prepoznali tudi v svetovnem Panderjevem združenju in dr. Tei Kolar Jurkovšek, znanstveni svetnici na Geološkem zavodu Slovenije, na evropskem konodontološkem simpoziju (ECOS) v Utrechtu na Nizozemskem podelili prestižno Panderjevo medaljo za življenjsko delo in izjemne uspehe v konodontologiji.
To je veliko priznanje za njeno predano znanstveno delo, pri katerem pušča pečat s številnimi znanstvenimi in poljudnoznanstvenimi članki in monografijami, hkrati pa tudi priznanje raziskovalnemu programu Regionalna geologija (ARRS P1-0011), ki ga na geološkem zavodu uspešno vodi že skoraj deset let.
–––
Dr. Matevž Novak je raziskovalec na Geološkem zavodu Slovenije.
